Želite na izlet v naravo, a ne veste, kam bi se podali? Danes za kakršnekoli informacije pogledamo na splet, saj je tam skorajda vse, kar ve človeštvo, problem je le, kako priti do pravega in zanesljivega podatka.
Na Planinski zvezi Slovenije smo se že pred dvema desetletjema lotili zbiranja in popisovanja podatkov o vseh planinskih poteh v naši državi. Počasi se je polnila podatkovna baza, potem pa smo pripravili še uporabniku prijazno orodje za dostop do informacij. Nastal je maPZS. Ime je skovanka iz angleške besede map (zemljevid) in kratice PZS za Planinsko zvezo Slovenije.
maPZS je spletna aplikacija (lahko ji rečemo program, portal ali karkoli podobnega), namenjena tistim, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot. Pomembno je, da so podatki ažurni, saj jih dnevno popravljajo prostovoljni sodelavci PZS. Če je, recimo, katera pot danes zaprta zaradi padlega drevesa, bo to že naslednje jutro označeno v maPZS.
maPZS je bil v prvi vrsti namenjen prikazu planinskih poti v Sloveniji. Sčasoma smo ugotovili, da je to premalo in da moramo vanj vgraditi vse vrste poti in vse vrste informacij s terena, ki so zanimive za ljudi. Pohodnika ne zanima, katero društvo ali zveza je označila neko pot, on želi po njej. Tako imamo sedaj v maPZS poleg 10.000 kilometrov planinskih poti še dodatnih 8.000 kilometrov turističnih, pohodniških, romarskih, gozdnih učnih in turnokolesarskih poti. maPZS je torej eno od sodobnih orodij, ki jih PZS ponuja ljudem za pobeg iz ponorelega urbanega sveta!
Kako uporabim maPZS?
maPZS lahko uporabljamo na domačem računalniku ali pa na kateremkoli pametnem telefonu. Na zaslonu se nam najprej prikaže zemljevid celotne Slovenije, zapolnjen z rdečimi krogci, ki nam kažejo, koliko je poti na posameznem območju. Recimo, da si želimo turo po nekoliko daljši pohodni poti, pravimo jim obhodnice. Na zaslonu si lahko ogledamo popis vseh takih poti (levi stolpec na spodnji sliki). Pri vsaki poti so označeni njena zahtevnost, dolžina, čas hoje in koliko višinskih metrov bo treba premagati pri vzponu in sestopu.
Seveda lahko turo izbiramo po katerihkoli merilih. Lahko enostavno približamo (»pozumamo«) svojo okolico in na karti vidimo, kam so speljane poti. Lahko uporabimo filtre za določeno zahtevnost poti, za višinsko razliko, ki jo želimo premagati, za višino vrhov, ki jih želimo osvojiti, ali pa recimo za izbiro koč ali gostišč, ki jih želimo obiskati. Priporočam, da si družine z mlajšimi otroki, ki bi rade predvsem sproščen dan v naravi z nekaj hoje, izberejo lahko pot z višinsko razliko do 300 metrov gor in dol in skupno 2–4 ure hoje. Če bo nekje na poti še kaka družinam prijazna koča z igrali, bo dan zagotovo prijetno utrudil in osvežil sodelujoče.
Ko si izberemo turo in kliknemo nanjo, se nam prikaže še več informacij. Poleg podrobnejšega poteka poti na zemljevidu zdaj lahko vidimo tudi višinski profil, ki ga bomo morali prehoditi, če pa se še malo premaknemo navzdol, se nam na levi strani zaslona prikažejo opis in fotografije s poti.
Ko smo enkrat na terenu, nam ista aplikacija maPZS lahko pomaga tudi na pametnem telefonu, le da je tam prikaz malce prilagojen. Na spodnji sliki je najprej vstopni zaslon celotne Slovenije, sledi prikaz trenutne lokacije uporabnika nekje v Mengšu, potem pa še prikaz celotne izbrane poti iz Mengša na Rašico. Kadarkoli lahko na terenu preverimo, kje smo, kam moramo iti, lahko pa tudi kliknemo na ikono določene lokacije in dobimo vse informacije o njej. Vsi ti podatki se dnevno obnavljajo in so ažurni.
Stalne izboljšave in dopolnitve
maPZS stalno dopolnjujemo in širimo nabor ponudnikov poti. Tako se nam je že pred leti pridružil Zavod za gozdove Slovenije. V maPZS vzdržuje informacije o svojih gozdnih učnih poteh. Tudi Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) uporablja maPZS za prikaz poti, ki jih vzdržuje. Poleg tega so v maPZS dodali tudi prikaz mirnih območij v narodnem parku, kjer se moramo zaradi varovanja narave ustrezno vesti. Zdaj lahko na terenu pohodnik na svojem telefonu preveri, ali se nahaja na katerem od takih območij, in prebere, kakšne so tam omejitve. TNP ima na terenu vgrajenih nekaj števcev obiskovalcev. Ti podatki so sedaj javno dostopni v maPZS. Tako sem lahko pravkar prebral, da je v zadnjem mesecu iz Kranjske Gore v Krnico šlo 1993 ljudi, v zadnjem letu pa 80.333.
Veliko posodobitev smo naredili ob pomoči Fundacije za šport. Tako smo lani dodali možnost, da uporabnik sam sestavi svojo pot iz naših podatkov. To smo poimenovali Sestavljalnik poti. Kdor želi recimo iz Kamniške Bistrice čez Kamniško sedlo na Okrešelj in v Logarsko dolino, si lahko sam sestavi pot in takoj dobi podatke o njeni dolžini, potrebnem času hoje in višinskih razlikah. Prej bi moral te podatke sešteti iz podatkov vzpona na Kamniško sedlo in sestopa v Logarsko dolino.
Lanska novost je tudi prikaz voznih redov avtobusov in vlakov na vseh postajališčih v Sloveniji. V maPZS je na vsakem postajališču ikona postaje. Ko kliknemo nanjo, se nam prikaže, kam peljejo avtobusi ali vlaki v naslednjih urah. Čas odhoda lahko tudi prestavimo na poznejše ure. Na sliki je prikaz, kam bi avtobusi odpeljali s postajališča v Hotedršici na popoldan, ko pišem članek. Podatke o voznih redih črpamo iz nacionalnega sistema, kjer jih vzdržujejo prevozniki.
Letošnja novost so podatki o turnih smukah. Skoraj 500 jih je že vnesenih v maPZS. Ker so v fazi razvoja, jih še nismo objavljali in je treba do njih v maPZS s pomočjo filtrov. Izključiti je treba vse druge vrste poti in vključiti le turnosmučarske. Potem pa lahko že vidimo, kje vse se lahko smuča po naših hribih in kako zahtevne smuke so. Seveda pa je predpogoj spodobna zima, ko pade dovolj snega za to početje.
Omeniti velja, da je maPZS tudi pripomoček, s katerim lahko s terena katerikoli uporabnik sporoči o ovirah na poti ali njenih poškodbah. Najenostavneje je, da oviro, recimo podrto drevo čez pot, fotografira, klikne na ustrezni gumb v maPZS in opozorilo o tem se prenese v centralo, od tam pa naslednje jutro skrbniku poti. Tako smo bistveno pospešili pretok informacij in ukrepanja po poškodbah na terenu.
maPZS smo že povezali tudi z drugimi izdajami Planinske zveze Slovenije. V naših najnovejših tiskanih vodnikih je pri vsakem opisanem izletu QR-koda. Uporabnik jo lahko prebere s svojim telefonom in odpre se mu prikaz podatkov o tej poti in njenem zemljevidu v maPZS. Podobno smo opremili še nekaj informacijskih tabel po Sloveniji. V Mojstrani sredi vasi stoji velik zemljevid okoliških gora, zraven pa so QR-kode do opisov poti nanje.
Naj še enkrat poudarim, kar nas pogosto sprašujejo: maPZS ne boste našli v spletnih trgovinah za Android ali iOS! Na telefonu ali pa na računalniku v brskalnik vpišite maPZS in odprite spletno stran mapzs.pzs.si. Potem sledite navodilom in na namizje boste dobili gumbek, ki se bo v bodoče vedel kot vsaka druga aplikacija.
Besedilo: Andrej Stritar, urednik kartografije TZS
