So strašljivi, divji in glasni! Borijo se proti hudobnim silam, preganjajo zimo in kličejo pomlad. To so Halubajski zvončarji, ki so tako kot ptujski kurenti, daleč naokrog znan kulturni pojav, njihovi zametki pa segajo v davnino.
Blizu slovensko hrvaške meje v kraju Viškovo imajo Halubajski zvončarji, divji varuhi stoletne tradicije, svoj muzej – Hišo Halubajskega zvončarja. Hiša na privlačen način predstavlja starodavno tradicijo, interpretira preteklost in še živo mitologijo. Postavitev v muzeju, ki jo spremlja strašljivo zavijanje volkov, je poučna, interaktivna in zabavna tako za odrasle kot otroke. Na ogled so izvirni stari predmeti, povezani z zvončarji in tradicionalnim življenjem lokalnega prebivalstva. Spomnijo na stare običaje, kot denimo tistega, ko so ženske odganjale temne oblake z oljčno vejico ali vilami, obrnjenimi proti nebu. Da so se izognile urokom pa so imele v žepu česen in liste oljke.

V hiši obiskovalce zabavajo in poučijo sodobne multimedijske vsebine. »Na ogled Hiše Halubajskih zvončarjev oziroma muzeja prihaja tudi veliko Slovencev, ki se pri nas ustavijo na poti v Kvarner, saj je Viškovo kraj ob Kastavu nad Reko in Opatije (10 kilometrov stran),« pravi Petra Maštrović Kušić, vodnica po hiši. V slednji se ljudsko izročilo prepleta z zgodovino tamkajšnjega območja od spomladi predlani, ko so jo dogradili in odprli. V Kvarnerju, kjer pustne prireditve trajajo že od sredine januarja, zaključijo pa se 18. februarja s pokopom pusta, so Halubajski zvončarji z Viškovega ena od najbolj privlačnih in zanimivih pustnih skupin. V času pustnih rajanj jih je mogoče srečati na pustnih karnevalih na območju Viškovega, v njihovi hiši pa čez celo leto (razen ob ponedeljkih, ko je hiša zaprta). S svojim impresivnim scenskim nastopom so prvovrstna turistična atrakcija. Njihova vsakoletna pustna povorka z območja Kastavščine je uvrščena na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

»Obiskovalci od nas odidejo polni novih vtisov, radi pa si privoščijo tudi avtohtone jedi našega kraja v restavraciji Zvončar, ki je v pritličju hiše«, doda Petra Maštrović Kušić.
Tekst in fotografije: Duša Podbevšek Bedrač

