Gorenjski nagelj je skozi stoletja postal simbol slovenstva in je danes Slovencem najbolj priljubljena roža. V slovenskem ornamentu je poleg srca najpogostejši in najpomembnejši okras. Nagelj v svojem najširšem pomenu simbolizira prijateljstvo, rdeči nagelj pa je izraz ljubezni. Nagelj je vezen vzorec na prtih, narisan je na lesenih polknicah gorenjskih hiš, na panjskih končnicah, nagelj je izrezljan vzorec lesenih balkonov, je vzorec na vazah, skledah, kozarcih, bil je nepogrešljiv lik na starih lesenih skrinjah, omarah in stolih …. Da je bilo življenje Slovencev v zgodovini prežeto z nageljni, pričajo številne ljudske in narodne pesmi.
Okrog leta 2000 je gorenjski nagelj skoraj popolnoma izumrl, videti ga je bilo le še po redkih kmečkih gankih gorenjskih krajev. Gojile so ga le še starejše ljubiteljice rož. Nove sodobne uvožene balkonske rastline, ki se z lahkoto razrastejo in v jeseni zavržejo, so ga izpodrinile.
Pri Gorenjski turistični zvezi smo se takrat odločili nageljne ohraniti in spodbuditi ljubiteljice rož, da se na Gorenjskem ohrani ta avtohtona rastlina. Vse od takrat pri Gorenjski turistični zvezi poteka akcija VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA OKNA IN BALKONE.
Torej bo letos že 25 let, odkar podeljujemo priznanja za najlepše gorenjske nageljne. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Vsako jesen GTZ tradicionalno organizira srečanje gorenjskih turističnih delavcev, vsako leto v drugem kraju. Na srečanju si člani izmenjajo izkušnje z organizacijo prireditve, dogodkov, se poveselijo ob glasbenih nastopih in podrobno spoznajo krajevne običaje in navade. Med priznanji za turistična društva komisija za ocenjevanje krajev vsako leto izbere tudi prejemnike priznanj za najlepše gorenjske nageljne.
Lahko se pohvalimo, da smo z akcijo Gorenjske turistične zveze pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa jih kupovati in saditi na okna in balkone. Marsikatera gorenjska hiša je okrašena z nageljni, tudi balkone na metre, zasajene z nageljni, lahko vidite po Gorenjski, predvsem pa zelo dobro uspevajo na planinskih kočah, kjer jih tradicionalno sadijo že dolga leta. Prav malo bolj svež planinski zrak jim zelo ugaja za bogato cvetenje še pozno v jesen.
Včasih so nageljne sadili v kombinaciji rožmarina in roženkravta, kar še danes velja za slovenski šopek. Tudi gorenjska in slovenska narodna noša ni brez nageljna. Ženske ga imajo pripetega na prsih in nosijo šopek rdečih nageljnov v cekarju, moški imajo prav tako nagelj pripet na prsih in zataknjenega za klobukom.
Množičnejše sajenje nageljnov je dokaz, da so spet našli svoje mesto na gorenjskih oknih in balkonih, tako po vaseh kot tudi v mestih, in čeprav jih je težje vzgojiti kot ostale balkonske rastline, lastnice, a tudi mnogi lastniki domov, vztrajajo zaradi njihove lepote in tradicije ter občudovanja obiskovalcev gorenjskih krajev. Hiše, ki jih krasijo balkoni, zasajeni z nageljni, zadnja leta srečamo po vsej Sloveniji. Povsod lepo uspevajo ob pravilni negi.
Obstaja več vrst nageljnov, pravi gorenjski so svetlo rdeči, dišeči in imajo v sredini cveta dva bela krivca.
Gorenjska turistična zveza je v okviru 20. obletnice akcije Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone izdala knjižico o nageljnih; v njej najdete koristne nasvete za nego in vzgojo nageljnov, predvsem pa slikovno gradivo domov in balkonov, okrašenih z nageljni. Sodelovali so skoraj vsi gorenjski kraji, saj skoraj ni vasi, v kateri ne bi vsaj ena hiša gojila nageljnov. Priznanja, ki jim jih vsako leto podeljuje GTZ, so prejemniki neizmerno veseli.
Pri GTZ bomo tudi v bodoče še izbirali in nagrajevali ljubitelje gorenjskih nageljnov. Vedno smo na voljo za nasvete in pomoč pri izboru sadik in morebitnih problemih pri gojenju. Zato se letos le odločite tudi vi posaditi kako sadiko nageljna, poskusite tudi mlajši ljubitelji rož!
Besedilo in fotografije: Mirjam Pavlič, Gorenjska turistična zveza
