Velenje. Najmlajše slovensko mesto, ki se je razvilo na temelju premogovništva in se razcvetelo v času socializma – tako zelo, da so ga poimenovali »socialistični čudež«. Dokler ni mesto v osemdesetih letih zabredlo v globoko okoljsko krizo. Ljudem je prekipelo, zahtevali so ekološko revolucijo, dovolj glasno, vztrajno in odmevno, da so spodbudili želene spremembe. In s tem tudi razvoj, s katerim je začelo Velenje privzemati povsem novo identiteto. Zdaj je zeleno mesto s srebrnim certifikatom Slovenia Green Destination, dediščina premogovništva pa živi v edinstvenem muzeju in skozi edinstvena, tudi petzvezdična doživetja.
Velenje je letos na Dnevih slovenskega turizma tudi znova prejelo priznanje za najlepše in najbolj urejeno veliko mesto v okviru odmevne tradicionalne akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna; tudi spletno glasovanje (»glas ljudstva«) ga je prepoznalo za najbolj urejen večji kraj v Sloveniji, Učna pot Škrata Bisera v bližnji Vinski Gori pa je bila izbrana na najboljšo tematsko pot.
O turizmu v Velenju in Šaleški dolini smo se pogovarjali z Urško Gaberšek, strokovno sodelavko na Mestni občini Velenje, ki je že leta tesno vpeta v turistični razvoj mesta.
V članku za enega od slovenskih medijev ste pred tremi leti dejali, da Velenju še ne moremo reči »turistično mesto«, sploh če ga želimo primerjati z destinacijami, kot sta Bled ali slovenska obala. Pa zdaj, tri leta pozneje?
Pred nekaj leti je Mestna občina Velenje kupila zemljišče ob Velenjskem jezeru in začela intenzivno urejati južno obalo Velenjskega jezera, ki smo jo poimenovali Velenjska plaža. Uredili smo sanitarije, zagotovili reševalce in v prostor vnesli številne prostočasne vsebine za obiskovalce. Intenzivno urejanje Velenjske plaže je vplivalo na resno razmišljanje o turizmu, ki v preteklosti ni bil prepoznan kot velika priložnost za mesto in dolino. Predstavlja pa turizem tudi velik izziv, ki se ga lotevamo načrtno in postopoma, z dobršno mero občutka za okolje. S podpisom zelene politike smo se tako zavezali k trajnostnemu razvoju. Ustanovili smo tudi javni Zavod za turizem Šaleške doline ter sprejeli Strategijo razvoja in trženja turizma MOV 2017– 2021, ki uveljavlja turizem kot zelo pomemben steber gospodarstva v nadaljnjem razvoju občine. Turistična prepoznavnost mesta in obisk se krepita, še zlasti zaradi Velenjske plaže in povezovanja na vseh ravneh – predvsem med ponudniki urbanega dela in podeželja, kar je ključno za oblikovanje doživetij po meri sodobnega turista in posledično za večji obisk. Jasno pa je, da od nekoč okoljsko močno obremenjenega mesta ne moremo pričakovati, da bo čez noč med znanimi turističnimi destinacijami.
Kateri so zdaj najštevilnejši obiskovalci mesta?
Enodnevni obiskovalci, med katerimi prevladujejo Slovenci. Najbolj obiskana točka mesta je zagotovo Velenjska plaža, ki je bila letos že drugo leto zapored izbrana za naj slovensko naravno kopališče in je čedalje bolj priljubljena. Letos je imela plaža že več kot 100.000 obiskovalcev, ki si tudi vzamejo čas za raziskovanje mesta in njegove okolice, podeželja. Podobno je z obiskovalci Pikinega festivala. Med turisti, ki tu prenočujejo, pa je neprimerljivo več tujcev: največ je gostov iz Nizozemske, Srbije, Italije, Nemčije in Kitajske (večje število kitajskih obiskovalcev je povezano s kitajskim prevzemom Gorenja v lanskem letu). Povprečen čas bivanja se podaljšuje, zdaj je 2,2 dneva, a prenočitev je še vedno malo. V prvi polovici letošnjega leta jih je bilo malce več kot 13.000. Je pa velika razlika v porabi enodnevnih in večdnevnih gostov: prvi porabijo v povprečju 32 evrov, drugi 105 evrov na dan.
Kako pa je z nastanitvenimi zmogljivostmi – jih je dovolj?
Nastanitvenih zmogljivosti je za zdaj dovolj. V zadnjem času se pojavljajo tudi nove manjše zasebne nastanitve v mestu in na podeželju, ki so drugačne in so popestrile nabor nastanitvenih zmogljivosti. To so nastanitve z zgodbo, ki gostom omogočajo pristen stik s sabo, z drugimi in naravo. Zdaj lahko obiskovalci izbirajo med nastanitvami v hotelu s štirimi in hotelu s tremi zvezdicami, v mladinskem hotelu, v penzionu, na turističnih kmetijah, v vili, v kampu, v gostiščih in v počitniški hiši.
S čim, menite, bi lahko navdušili obiskovalce, da bi ostali v Velenju in njegovi okolici več dni?
Z avtentičnimi in izvirnimi večdnevnimi doživetji, ki v največji meri izkoriščajo posebnosti Velenja (sodobno mesto, premogovništvo, jezera), in inovativnim prepletom aktivnosti, raziskovanja, spoznavanja Velenja, okolice in širše regije. Še zlasti se lahko pohvalimo z novim doživetjem Velenje Underground (kulinarična pustolovščina 160 metrov pod zemljo, ki industrijsko dediščino reinterpretira skozi kulinariko v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji, eno prvih petzvezdičnih doživetij z znakom Slovenia Unique Experiences, op. p.).
Omenili ste pomembnost povezovanja za uspešen razvoj turizma. Se povezujete tudi s širšim območjem, Koroško, denimo?
Povezovanje s širšim okoljem se v zadnjem času zelo krepi, saj s skupnimi močmi tako premagujemo eno največjih ovir za ambicioznejši razvoj turizma na našem območju: slab javni prevoz do naših krajev in Koroške, kar je verjetno eden glavnih razlogov za majhno število večdnevnih turistov. Z Regionalno razvojno agencijo za koroško regijo smo se povezali letos – s Štrekna busom. To je tridesetsedežni avtobus s prikolico za dvajset koles, ki je poleti vozil med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamünd) na avstrijski strani. Sicer pa se prek Zavoda za turizem Šaleške doline povezujemo tudi s Spodnjo Savinjsko dolino in Koroško z Doživetjem treh dolin, s ponudniki Zgornje Savinjske doline prek turističnoinformacijskih točk, s prostovoljci v turističnih društvih prek TZ SAŠKA, povezovanje pa bomo v prihodnosti okrepili tudi z Mariborom in Podzemljem Pece.
Velenje je ena prvih destinacij, ki so se vključile v Zeleno shemo slovenskega turizma. Novembra ste prejeli srebrni znak Slovenia Green Destination – pred tem ste imeli bronastega. Lahko poveste kaj več o prizadevanjih na tej ravni?
Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek sanaciji okolja in ohranjanju narave. Vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma je tako nekakšen izziv za nadgradnjo preteklega dela in za razvoj trajnostnega turizma. Kot ponosni član družine Slovenia Green smo se zavezali k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Z izvedbo postopka za vključitev v shemo smo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno (bronasti znak Slovenia Green Destination). Z dobro načrtovanimi in izvedenimi ukrepi smo izboljšali razmere in pridobili nov, srebrn certifikat. Zavedamo se, da turizem močno vpliva na okolje, zato v svoja prizadevanja aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. Vse deležnike v destinaciji spodbujamo k odgovornemu odnosu do naravnega in družbenega okolja. Organizatorjem prireditev zagotavljamo izobraževanje in določene (finančne) spodbude za lažji prehod k organizaciji okolju in ljudem prijaznih prireditev. Prizadevamo si, da organizatorji prireditev zmanjšujejo oziroma opuščajo uporabo plastike, da uvajajo trajnostne materiale, ločujejo odpadke in zmanjšujejo njihovo količino, uporabljajo lokalne proizvode in storitve ter organizirajo prireditve z družbenim učinkom (dobrodelnost in podobno). Sprejeli smo kodeks za trajnostno naravnane turistične vodnike in izvajamo številne ukrepe, s katerimi se ponudniki postopoma laže prilagajajo spremembam, kot so trajnostna mobilnost, podnebne spremembe, opustitev plastike za enkratno uporabo, ponovna uporaba, varčevanje z energijo in vodo … O vsem tem pa obveščamo domačine in tudi obiskovalce.
Na podlagi okoljskih analiz razvijamo ponudbo na Velenjskem jezeru le na določenem delu bregov jezera, preostale pa puščamo nedotaknjene, kar naravi omogoča, da opravlja samočistilno funkcijo. Razvojna usmeritev jezera z Velenjsko plažo je trajnostno naravnana, saj predvideva na eni strani novo raven infrastrukture (prireditveni prostor in oder, hotel na vodi, Park&Ride), ki bo omogočal izvajanje številnih prostočasnih vsebin, povečanje števila obiskovalcev, nova delovna mesta ter s tem nov in stalen vir dohodka (socialni in ekonomski razvoj), po drugi strani pa ohranjanje in varovanje okolja (pitniki, meritve kakovosti vode, umestitev med kopalne vode in ekoremediacijski ukrepi).
To, da ste del Zelene sheme slovenskega turizma in da ima mesto doživetje z znakom Slovenia Unique Experiences, naj bi pomenilo tudi večjo opaznost pri trženju v tujini, ki ga zagotavlja Slovenska turistična organizacija. Bi lahko rekli, da ste opaznejši?
Zagotovo je Velenje zaradi številnih dosežkov in večje pozornosti Slovenske turistične organizacije bolj prepoznavno. Še pred nekaj leti je bilo kot industrijsko mesto prepoznavno predvsem po Gorenju in Premogovniku Velenje, kar ni bil kakšen poseben motiv za turistični obisk. Zadnja leta intenzivneje sodelujemo pri projektih Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije, z dobrimi dosežki in certifikati pa si zagotavljamo tudi večjo pozornost in boljšo promocijo v Sloveniji in zunaj njenih meja. Pri razvoju ponudbe in komuniciranju poudarjamo tisto, kar je v našem okolju avtentično in ima pristen lokalni značaj.
Velenje je tudi festivalsko mesto – z največjim otroškim festivalom v Sloveniji, Pikinim festivalom, do drugih prireditev …
Naše mesto slovi po odličnih festivalih in prireditvah vse leto za različne ciljne skupine. Septembra se mesto za nekaj dni spremeni v pravljično mesto z največjim otroškim festivalom v Sloveniji – Pikinim festivalom. Letošnji jubilejni, 30. Pikin festival, smo malce »pozelenili«. Naredili smo prve korake za zmanjšanje količine odpadkov in boljše ločevanje odpadkov ter si tako prislužili uporabo naslova Prireditev z manj odpadki. Prek Pikinega festivala tako okoljsko vzgajamo in ozaveščamo tudi otroke in mlade.
Katere pa so na splošno ključne ciljne skupine velenjskega turizma, če jih opredelite po tem, kar iščejo?
Ključne ciljne skupine velenjskega turizma so aktivne družine, aktivni nostalgiki, pari ter tisti posamezniki, ki želijo aktivni oddih z doživetjem narave in kulturno-družabnega utripa mesta.
Mateja Gruden
