Cistercijani so znani po svoji preprostosti in spoštljivem odnosu do narave. Kultura, ki so jo stoletja razvijali, je bila tesno prepletena z naravno okolico. Po pravilu so se cistercijanski samostani ustanavljali v odmaknjenih, mirnih dolinah, ob izvirih rek in potokov ter v objemu bujnih gozdov. Nič drugače ni bilo v Kostanjevici na Krki, kjer v nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki je spomenik državnega pomena, od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca – Muzej moderne in sodobne umetnosti.
Skupaj z Muzejem krščanstva na Slovenskem iz Stične smo se v letu 2019, s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz petih evropskih držav: Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Cilji projekta so popularizacija znanja o kulturni krajini cistercijanov prek prosto dostopne skupne baze podatkov, spletne strani ter transnacionalne pohodniške Poti cistercijanov. V aprilu 2024 smo bili partnerji projekta nagrajeni z znakom evropske dediščine, ki ga podeljuje Evropska komisija.
Cistercijanski red je bil ustanovljen leta 1098 v Franciji, in sicer z željo po povratku k preprostejšemu in strožjemu življenju, brez svetnih vplivov. Želja prvih cistercijanov je bila dosledno slediti meniškim pravilom sv. Benedikta, ustanovitelja najstarejšega meniškega reda v Evropi, benediktincev. Njihovo osnovno načelo, ki velja še danes, je Ora et labora (moli in delaj). To se je odražalo v njihovem neumornem delu na kmetijskih površinah, ki je prineslo številne tehnološke izboljšave. Samostani so bili središča duhovnega življenja, hkrati so imeli velik vpliv na razvoj kmetijstva, arhitekture in kulture v Evropi. Leta 1136 je bila ustanovljena Stična, prva cistercijanska opatija na današnjem slovenskem ozemlju. Stoletje pozneje ji je sledila Kostanjevica na Krki (1234). Pod cesarjem Jožefom II. (1780–1790) so bili cistercijanski (in drugi) samostani razpuščeni. Leta 1898 je bila ponovno oživljena Opatija Stična, ki je danes edina aktivna cisterca na Slovenskem.
Cistercijanske pokrajine so poseben primer zgodovinske kulturne krajine, ki je opredeljena kot skupno delo človeka in narave. Mnogi sorodni elementi cistercijanskih krajin po Evropi (ribniki, mlini, dvorci in gradovi, cerkve, vinogradi …) tvorijo zanimiv zgodovinski spomin na minula stoletja, ko so Evropo pred pojavom politično-ekonomskih zvez, kot je Evropska unija, transnacionalno povezovale ravno mreže kontemplativnih redov s svojimi postojankami, ki so v fizičnem in prenesenem pomenu prestopale jezikovne in ozemeljske meje.
Nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki je odlična izhodiščna točka za raziskovanje te bogate zapuščine in kulturne dediščine, saj je začetna točka odseka mednarodne pohodniške poti, ki povezuje partnerje v projektu od juga proti severu Evrope. Sledi belih menihov lahko obiskovalci Kostanjevice na Krki odkrivajo tudi na enodnevni krožni poti, ki se vije okrog slikovitega mesteca na otoku, ali se podajo na zahtevnejšo štiridnevno pot, ki povezuje Kostanjevico na Krki in Stično ter se vije naprej proti severu do samostanov Rein in Zwettl v Avstriji ter Vyšší Brod in Plasy na Češkem. Odsek od Kostanjevice na Krki do Stične je dolg 112 kilometrov in vodi čez zeleno in valovito pokrajino Dolenjske, kjer bo pohodnike gotovo očarala neokrnjena narava z reko Krko in njenimi pritoki, slikovite vasi z obdelanimi polji, dišeči travniki in bujni gozdovi. Zemljevidi, gpx datoteke in informacije o mednarodni pohodniški Poti cistercijanov so na voljo na spletni strani www.cisterscapes.eu/en/downloads-cistercian-way in v aplikaciji Outdooractive. Sicer pa je celotna Pot cistercijanov dolga več kot 6300 kilometrov!
Vabljeni, da se podate na potovanje po zgodovini in kulturni dediščini, kjer se vam bodo po poti razkrivale zgodbe, ki jih še vedno šepetajo starodavni zidovi samostanov in elementi kulturne krajine.
Besedilo: Kristina T. Simončič, višja kustodinja Galerije Božidarja Jakca
