Romarji in popotniki že stoletja radi romajo pod Marijin plašč na Prihovo. Že od daleč nas cerkev vabi k sebi, da nas vodi k molitvi ter nas prevzame s svojo lepoto in zgodovino.
Marijina cerkev na Prihovi je bila postavljena po čudežnem ali vsaj neobičajnem dogodku. Zgodba pripoveduje, da je okrog leta 1450 na tem griču za božič cvetela češnja. To naj bi okoliške prebivalce spodbudilo, da so naprej postavili kapelico Mariji Cvetlici v čast. Cerkev samo naj bi postavili okrog leta 1464 in ji leta 1562 so dogradili zvonik. Leta 1743 so ladjo podaljšali in postavili nov prezbiterij ter vanj postavili nov oltar, oltar iz leta 1650 pa so dogradili in ga prenesli v nov, povečan prezbiterij.
Ker gre za veliko božjepotno cerkev, učinkuje njena zunanjščina mogočno, banjasto obokana notranjščina pa bogato, kar še dopolnjujejo Fantonijeve poznonazarenske freske iz leta 1886 in 1887 z upodobitvami Marijinih praznikov. Cerkev slovi po svojih oltarjih. Prvotni glavni oltar v slogu nemške renesanse, ki ga uvrščajo med najlepše t. i. zlate oltarje v Sloveniji, je bil zgrajen okoli leta 1660. Leta 1743 ga je povečal in mu dodal 10 baročnih kipov konjiški kipar in rezbar Franc Zamlik.
Na prav poseben način romarja v cerkvi pozdravi mogočni kip Marije zavetnice na osrednjem delu glavnega oltarja. Pod njenim razprostrtim plaščem so zbrani ljudje iz vseh stanov, kar prikazuje, kako smo tudi vsi mi, obiskovalci in romarji, dobrodošli in sprejeti pod njenim plaščem in je tukaj naš dom. Osrednjo kiparsko skupino Marije zavetnice s plaščem v postnem in velikonočnem času prekriva slika križanja.
Bogastvo lepote, ki jo razkrivata razkošna oprema cerkve in čudovit pogled na okoliške hribe, tudi danes vabi k sebi romarje, še posebno na največji Marijin praznik 15. avgusta, ko se pri Materi Božji na Prihovi zberejo ljudje od blizu in daleč.
Še posebno veljavo je romarska pot k Mariji Vnebovzeti na Prihovi dobila leta 2010, ko je tedanji mariborski nadškof mons. dr. Franc Kramberger vodil somaševanje in slovesno razglasil odlok Apostolske penitenciarije v Rimu, da je župnijska in romarska cerkev Marijinega varstva na Prihovi pridružena baziliki Svete Marije Snežne v Rimu (it.: Basilica di Santa Maria Maggiore) z duhovno vezjo. Zaradi tega je mogoče na Prihovi na praznik Marijinega vnebovzetja po nauku Cerkve prejeti popolni odpustek. Kot spomin in opomin na to duhovno vez je nad vhodnimi vrati napisna plošča.
Tudi bližnje turistično društvo Vitica sodeluje in sooblikuje tako praznike kot poti na Prihovo. Že hitro po nastanku je društvo oblikovalo in uredilo turistično učno pot, ki vodi s Prelog do Prihove in nas z obpotnimi znaki in tablami tako uvede v življenje velikega slovenskega skladatelja Maksa Pirnika kot tudi popelje v lepoto okoliških krajev. Še posebno velja omeniti Petrovo dolino, ki leži na poti s Prelog na Prihovi, v kateri so kipi in skulpture domačina in umetnika Petra Tonkoviča.
Turistično društvo že vrsto let organizira tudi pohod do polnočnice na Prihovi na predbožični večer 24. decembra. V božičnem času turistično društvo prav tako ob poti pripravi kar 5 jaslic, ki nas vsake na svoj način nagovorijo in vpeljejo v božično skrivnost.
Tako župnija in turistično društvo tudi danes vabita na romarsko pot k Mariji na Prihovo, kjer se popotnik ne naužije zgolj lepot okoliških krajev in cerkve, temveč lahko pričakuje vedno odprta vrata k Mariji in sprejetost med tukajšnjimi ljudmi.
Besedilo: Anita Ramot, TD Vitica
Fotografije: TD Vitica
