Vabljeni vsi, ne le kristjani

Dominika Koritnik Trepel je turistična vodnica že 30 let, posebno ji je blizu verski turizem. Po izobrazbi je namreč univerzitetno diplomirana teologinja. S svojo dodatno usposobljenostjo in prakso nudi dodatno vrednost skupini, ki jo vodi. Pravkar je prišla iz Rima, čaka jo še na nekaj krajših tovrstnih vodenj, leto 2024 zaključuje z romanjem v Linz. V 2025., ki je za kristjane zelo pomembno, saj je Sveto leto, pa jo boste večkrat mesečno, začenši s februarjem, vsekakor srečali v Rimu.

Dominika je pred več kot 20 leti sprejela prvo ponudbo za vodenje romarske skupine na priporočilo vodniškega kolega agenciji, za katero je vodil tudi sam. Odtlej z veseljem vodi skupine verskega turizma. »Verski turizem je oblika turizma, ki poleg potovalnih izkušenj prinaša tudi priložnost za duhovno bogatenje, poglabljanje vere, razumevanje različnih religij in kulturnih vrednot. Osredotoča se na obisk svetih krajev, romarskih poti, verskih festivalov oz. dogodkov in kulturnih spomenikov, povezanih z versko dediščino. Verski turizem ni namenjen zgolj kristjanom. Pravzaprav je zelo razširjen v številnih religijah po svetu, saj vabi vernike, naj obiščejo sveta mesta, templje, samostane in druga sakralna mesta, pomembna za njihovo vero. Namen takšnih potovanj je tudi povezovanje z drugimi verniki, kar je univerzalna potreba v mnogih verskih skupnostih,« pojasni in doda, da gostje obiske svetih mest in svetišč pogosto združujejo z raziskovanjem kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti v okolici. Tako se verski turizem prepleta in povezuje s kulturnim in zgodovinskim, izobraževalnim ter ekoturizmom.

Vodnik naj bo usposobljen

Vodnik mora biti usposobljen za tovrstno vodenje. »Izpostavila bi poznavanje verskih naukov. Dobro poznavanje svetih spisov in verskih načel ter praks je ključno, saj se potniki za razlago in svetovanje na potovanju ne obračajo samo na duhovnega vodjo, pač pa čedalje pogosteje tudi na vodnika. Ta mora biti zato sposoben razložiti verske resnice na razumljiv in dostopen način,« pojasni, »poleg tega so v verskih skupinah ljudje pogosto pripravljeni deliti osebne težave, zato mora vodnik spoštovati zasebnost in diskretnost ter biti odprt za raznolikost mnenj in življenjskih poti članov skupnosti. Treba je spoštovati osebne izbire in okoliščine posameznikov ter jih sprejemati takšne, kot so, ne glede na osebne razlike ali izzive.«

Dodatna vrednost

Pravi, da si lahko sveta mesta ogledamo tudi na način, ki ne sodi v sklop verskega turizma. Vodniki tovrstne programe izvajajo tudi brez dodatnega znanja s področja teologije. »A upam si trditi, da je tak ogled vsebinsko okrnjen. Vsak človek odprtega duha bo po drugi strani razumel vodnikovo razlago, če bo na teološki osnovi in na ‘poljudni način’ pojasnil npr. izvor jaslic. Moje mnenje je, da lahko ravno ‘obogatena’ razlaga v tej smeri ponudi dodatne, za naše goste zanimive informacije. Pri razlagi pa moram seveda kot vodnica slediti njihovim odzivom – če jim tovrstna razlaga sploh ustreza – in temu prilagoditi vodenje,« pojasni in opomni, naj ne pozabimo, da imajo tudi različni praznični dogodki v moderni dobi in po posameznih državah, ki privabljajo množice od blizu in daleč, korenine v krščanstvu.

 Kot rečeno, verski turizem ni namenjen le vernikom, pač pa vsem, ki jih zanima obiskovanje versko pomembnih krajev, bodisi zaradi duhovne rasti, osebnega verskega prepričanja, kulturnega raziskovanja ali zgolj iz radovednosti. »Ta oblika turizma lahko vključuje tako pripadnike določene religije kot tudi tiste, ki jih zanimajo le kultura, zgodovina ali umetnost, povezana z religijo. Verski turizem torej povezuje vse tiste, ki izkazujejo različne oblike zanimanja za svete kraje in versko kulturo, zato je priljubljen med zelo različnimi skupinami ljudi,« povzame ga. Koritnik Trepel.

Romanje

»Verski turizem se deli na več segmentov glede na motivacijo obiskovalcev, cilje potovanja in vrsto verskih aktivnosti, ki jih vključuje. Romanje kot eno izmed teh segmentov je ena izmed najstarejših oblik verskega turizma,« razlaga. »Verniki potujejo na določen sveti kraj zaradi osebnega verskega prepričanja, pokore ali zahvaljevanja. Tam iščejo duhovno izpolnitev, notranji mir, okrepitev vere. Najbolj poznani romarski kraji so za kristjane npr. Lurd (Francija), Fatima (Portugalska), Santiago de Compostela (Španija) itd., za muslimane Meka (Savdska Arabija), za kristjane, Jude in muslimane Jeruzalem (Izrael) itd.«

Sama vodi na romanje organizirane katoliške skupine, ki so organizacijo romanja prepustile turistični agenciji. Program romanja vedno vključuje duhovni del (udeležbo pri maši, molitve na poti ipd.) in ogled za katoličane pomembnih lokacij (grobovi svetnikov, točke različnih verskih dogajanj, zgradbe ipd.). Njena naloga je, da potnikom na teh turah predstavi tako lokacije, dogodke in osebe tudi kot del svetovne dediščine. »Ob moji razlagi se vedno pojavi veliko dodatnih vprašanj, na katera poskušam odgovoriti. Običajne turistične ture ne vključujejo duhovne dimenzije oz. ‘prispevka’ duhovnega vodje,« pravi. »Vodja skupine (laik ali klerik) se z agencijo dogovori za vsebino programa. Jaz ga potem izvedem v praksi. Na splošno velja, da duhovni vodja, ki je po navadi klerik, poskrbi za duhovno plat, jaz za preostalo. Da bi sodelovanje potekalo v zadovoljstvo vseh, se je pametno že na pričetku romanja dogovoriti, kako bosta duhovni vodja in turistični vodnik vsebinsko uskladila tisti del, ki v programu še ni časovno določen. In v kolikšni meri, saj romarske skupine glede na svojo dinamiko niso duhovno identične.«

Praksa v Sloveniji

Da je verski turizem v razmahu, kaže tudi posebno priznanje TZS Malečniku, v okviru natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna Malečniku, ki je vzoren primer verskega turizma v kategoriji ‘Izletniške točke’. Možnosti za razvoj te oblike turizma pri nas je veliko, pravi vodnica. »Želim si, da bi se verski turizem razvijal vključevalno in bi resnično povezoval lokalne deležnike za ustvarjanje skupnih uspešnih zgodb. Najboljši primer takšnega lokalnega sodelovanja je že omenjeni Malečnik, ki nas spodbuja pri uresničitvi tovrstnega razvoja. Odstotek verskega turizma narašča ne glede na dogajanje po svetu (spopadi, vojne, naravne nesreče) in ustvarja statično fiksna delovna mesta, torej je tudi trajnostno usmerjen.« Niti ne vidi težave v tem, da bi verski turizem pri nas nagovarjal tudi vernike drugih veroizpovedi. »Teologi, ki imamo znanja tudi o drugih religijah, smo strokovno dovolj usposobljeni za vodenje tudi teh skupin, npr. muslimanskih verskih skupin, Judov in preostalih skupin krščanskih romarjev, čeprav trenutno pri nas res prednjačijo katoliške skupine, vsaj kot slovenski gostje,« pove in hkrati vabi na izobraževanje turističnih vodnikov, ki želijo voditi takšne skupine. V Klubu profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije ga bodo izvedli za vse kolege, ki jih zanima tovrstno vodenje, 21. in 22. januarja 2025.

Sveto leto 2025

Verski turizem stopa v ospredje tudi zato, ker bo 2025 sveto leto. »Korenine tega segajo v Staro zavezo. Judje ga imenujejo jubilejno leto, praznovalo se je vsako 50. leto. Bog je namreč ljudstvu zapovedal, naj se v tem letu odpustijo dolgovi, osvobajajo sužnji, polja oz. naravo so pustili počivati. Takšno leto je bilo namenjeno uveljavitvi pravičnosti in enakosti v skupnosti ter obnavljanju blagoslova, ki ga je Bog podelil svojemu ljudstvu. V Katoliški cerkvi je to poseben verski dogodek. Papež ga razglasi kot čas posebne duhovne prenove, odpuščanja grehov in sprave. Sveto leto je tradicionalno čas, ko lahko verniki prejemajo odpustke (duhovne darove) ob določenih pogojih, kot so molitev, obisk svetih krajev, spoved. Tradicija svetega leta sega v leto 1300, ko je papež Bonifacij VIII. razglasil prvo sveto leto. Pozneje se je praksa spremenila in zdaj se sveto leto običajno praznuje vsakih 25 let, čeprav papeži lahko razglasijo tudi izredno sveto leto, kot je bilo na primer Sveto leto usmiljenja leta 2015. Praznovanje Svetega leta ni omejeno samo na Rim. Res pa je, da bo drugo leto Rim obiskala ogromna množica ljudi. Med njimi bomo tudi Slovenci,« izpostavlja.

In katere destinacije pridejo v okviru Svetega leta v poštev za obisk? »Papež Frančišek je s posebno papeško listino napovedal Sveto leto 2025. Seveda bodo osrednje točke dogajanja glavne rimske bazilike, kjer se bodo odprla tako imenovana sveta vrata. Vse škofije po svetu pa bodo imele svetoletne cerkve. Torej bodo vsi tisti, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo obiskati Rima, namesto tega obiskali njim najbližja svetišča. Slovenski škofje so skupaj s svojimi sodelavci že izbrali svetoletne cerkve v obeh nadškofijah in vseh škofijah (to so npr. vse stolnice, Bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici, Božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku, Škofijsko božjepotno svetišče na Zaplazu, Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah itd.).

Svetoletne cerkve so sicer cerkve, ki so pogosto povezane z določenimi zgodovinskimi dogodki, čudeži, pomembnimi svetniki ali pomembnimi deli religiozne dediščine. To so lahko tudi cerkve, kjer se izvajajo posebni obredi, kot so jubileji ali pomembni verski prazniki, ki poudarjajo svetost kraja,« še pojasni.

Besedilo: Mateja Blažič Zemljič

Fotografije: osebni arhiv Dominike Koritnik Trepel