Za mnogimi vrati starih mestnih dvorišč se skrivajo več kot le zidovi in stopnišča. Tam so skupni prostori za ponovno vzpostavljanje stika med ljudmi in kulturo oziroma skupnostjo. Da ta skrita dvorišča ne bi ostala pozabljena in prazna, temveč bi postala živa stičišča mestnega življenja, že vrsto let skrbi Društvo Hiša! iz Maribora. S svojo vizijo trajnostnega, povezovalnega in živahnega mesta vodijo projekt, ki združuje tako lokalno skupnost in kulturo kot zunajmestne obiskovalce.
Gre za obujanje številnih skritih mestnih dvorišč kot prostorov druženja in sodelovanja. V okviru njihovega programa lahko prebivalci sami prijavijo svoje dvorišče k sodelovanju, strokovna komisija nato presodi, katera so primerna za vključitev in nadaljnje ‘oživljanje’. V proces niso vključeni le prebivalci, temveč tudi umetniki, kulturniki, urbanisti, arhitekti, okoljevarstveniki in drugi strokovnjaki, ki verjamejo v pomen odprtega in skupnostnega mestnega prostora. Namen te pobude ni zgolj v občasnem oživljanju dvorišč med festivali in priložnostnimi prireditvami, saj je dolgoročni cilj, da revitalizacija postane navada, takšno druženje pa del vsakdana v mestu. Še več, društvo spodbuja prebivalce, naj postanejo nosilci sprememb v svojem okolju in sami vzpostavijo prostor skupnosti na svojem dvorišču.
Za vsakim mestnim dvoriščem se skriva zgodba – morda o nekdanjih obrtnikih, ki so nekoč ustvarjali na izbranem kraju, morda o skrivnostih starih meščanskih družin ali preprosto zgodba o življenju in odraščanju v mestnem jedru. Do sedaj je program Živih dvorišč potekal v okviru Festivala Lent. To je že tradicionalni čas, ko največ dvorišč znova zaživi. V tem obdobju v društvu k sodelovanju povabijo tudi številne prostovoljce, med njimi tudi mlade, ki pomagajo pri pripravi in izvedbi prireditev. Mladi tako s svojo energijo prispevajo k festivalskemu utripu, podajajo ideje in s svojo ‘kreativno žilico’ prispevajo k edinstvenosti prostora.
Iz lastnih izkušenj prostovoljnega dela pri tem programu lahko trdim, da idejni koncept prispeva k revitalizaciji prostorov, ki nosijo velik potencial za pospeševanje grajenja skupnosti. Čeprav si te prostore, ki jih je na stotine v celotnem mestu, delijo v solastništvu okoliški prebivalci, je njihova primarna funkcija še vedno parkirišče za vozila in shramba za raznovrstno opremo ipd. V letu 2023, ko sem bil tam prostovoljec, je bilo izvedenih kar nekaj posebnih dogodkov. Med drugim predstavitev knjige Toneta Partljiča (naslov Veter z vzhoda) in pogovor z njim, koncert kantavtorja Tadeja Vesenjaka, nabiranje zelišč v Mestnem parku in priprava posebnih jedi iz njih, med drugim so bile izvedene tudi posebne gledališke predstave, na katerih so lahko nastopali gledalci sami. Več informacij o številnih umetniških razstavah, predstavitvah idr. vsebinah lahko najdete na spletni strani Društva Hiša!.
Medtem ko za privabljanje starejših obiskovalcev na prireditve v sklopu Živih dvorišč poskrbi že občutek nostalgije in prijetni spomini na mladostniško druženje v zavetju mestnih dvorišč, je za mlade obiskovalce vabljiva raznolika in pestra vsebina. Letos so v sklopu festivala Lent oživela štiri mestna dvorišča, ki so bila preoblikovana v edinstvena prizorišča različnih prireditev. Med njimi lahko izpostavimo: pogovor z mariborskim poznavalcem Vikingov, avtorjem vikinškega zgodovinsko-fantazijskega romana, ustvarjalno delavnico oblikovanja lastne kamere obscure in spoznavanja analogne fotografije, obujanje spominov na Lent v preteklosti (ko ta še ni veljal za eno izmed glavnih mestnih promenad) z razstavo fotografij, lončarsko delavnico, spontano (improvizirano) gledališče in še marsikaj drugega.
V času, ko mnogi mladi iščejo več kot zgolj fotogenične razglede in fotokotičke, ki bi jih ujeli v objektiv pametnega telefona in objavili na družbenih omrežjih, Živa dvorišča ponujajo alternativno turistično izkušnjo. Mladi na takšen način ne le spoznavajo (ne)snovno dediščino Maribora, temveč soustvarjajo vsebine, ki na inovativne načine približajo zgodovino in kulturo tako obiskovalcem kot lokalnim prebivalcem. Slednji, med katere sodijo tudi tisti, ki si lahko prireditve ogledajo z lastnih balkonov, lahko občutijo reminiscenco – čustveno obuditev spominov. Po drugi strani je raznolikost vsebine takšna, da se za skoraj vsakega obiskovalca Živih dvorišč najde kakšna prireditev, bodisi je povezana z umetno inteligenco bodisi s kulinariko, umetnostjo ali športom. Večina prireditev je namreč zasnovanih tako, da obiskovalci niso le pasivni opazovalci, ampak aktivno sodelujejo pri sooblikovanju zgodbe. Tako se lahko povezujejo mlajše in starejše generacije, saj vsaka mesto in njegov utrip doživlja drugače, nastajajo ideje za nove prireditve, mestni kotički, v katerih bi se v nasprotnem primeru nabirale smeti, odpadli omet ali bi samevali avtomobili in kolesa, znova oživijo. Prav v raznolikosti obiskovalcev se skriva moč dvoriščne skupnosti.
Pomembna dodana vrednost dogodkov je tudi dostopnost – tako cenovna (dogodki so brezplačni) kot prostorska. Odprto dvorišče nosi simbolni in dobesedni pomen: občutek, da je vsak obiskovalec dobrodošel. Prav ta odprtost ustvarja občutek liminalnosti. Gledano z vidika znanstvenega diskurza, predstavlja liminalnost vmesni in prehodni prostor, kjer so vloge ljudi iz realnega sveta zavržene, na drugi strani močna energija omogoča stik z abstraktnim, s preteklostjo in nadnaravnim. Gre za stanje, kjer so vsi vključeni enakopravni in doživljajo transformativno izkušnjo, ki vpliva na to, da pozabimo realnost prostora – torej dvorišč – in začutimo stik s skrito dušo in bitjem mesta. Poleg tega prvotno zaprt zasebni prostor – intimen prostor mesta – postane dostopna in vabljiva ‘atrakcija’, ki pospešuje povezave med obiskovalci in lokalno skupnostjo. Gre za gostoljuben odnos mesta do obiskovalcev.
Skupaj z občasnimi prireditvami na mariborskih dvoriščih društvo Hiša! razvija tudi projekt, imenovan ‘Dvorišča – zeleni prostori skupnosti’, s katerim pomagajo prijavljenim dvoriščem pri preoblikovanju v zelen in primeren prostor za druženje. Dvorišča vidijo kot potencialne mestne oaze, ki bi delovale kot blažilec vpliva podnebnih sprememb, zato si prizadevajo, da bi se primeri dobre prakse prenesli tudi v druga mesta.
Živa dvorišča niso le skriti kotički sredi mesta, ampak so prostor, kjer se srečujejo preteklost, sedanjost in prihodnost, se vzpostavljajo vezi med ljudmi, idejami in generacijami. Mladim popotnikom predstavljajo pristen stik z mestom, za lokalne prebivalce priložnost, da na globlji način zaživijo s svojim okoljem. Takšni prostori postajajo pomemben opomnik, da je mesto najbolj živo, ko vanj vključimo vse – in vsakogar.
Besedilo in fotografije: Tilen Nipič
