Čatež, v srcu dolenjske pokrajine, severno od Trebnjega, gosti prireditev Razhodnja, na cilju pohoda od Litije do Čateža. Nad njim, na 544 metrov visokem hribu, stoji božjepotna cerkev Marije Pomočnice. Romarska cerkev je znana tudi kot ‘dolenjske Brezje’. Leta 1800, ko je bila pozidana kapela Marije Pomagaj na Brezjah, so na Zaplazu zgradili prvo kapelo.
Po legendi naj bi pred stoletji pobožen domačin na zaraščenem zaplaškem hribu sekal in ob tem v grmovju našel Marijin kipec. Odnesel ga je domov, a ga naslednji dan znova našel v grmovju. Ko ga je našel tretjič, je – prepričan, da gre za čudež – na Zaplazu napravil kapelico iz vejevja in vanjo postavil Marijin kip. Kmalu za tem je njegova bolna žena čudežno ozdravila. Vest o tem se je hitro razširila in na Zaplaz so začeli prihajati ljudje z vseh strani.
Ko so leta 1800 na Zaplazu sezidali prvo kapelico, je prišel ukaz svetnih oblasti, da jo morajo porušiti, a so se ljudje uprli in jo vselej obnovili. Po več poskusih župnika Matije Košaka je škof Alojzij Wolf le omogočil postaviti cerkvico na Zaplazu. Zdajšnjo cerkev so posvetili 1917., nato so 1926. pozidali še zvonika. Cerkev, ki je med drugim zadnje počivališče mučenca Lojzeta Grozdeta, lahko sprejeme do 1.500 ljudi. Lep okras je glavni oltar (po načrtih Franca Avsca), Marijin kip so napravili v Grodnu na Tirolskem. Stari kip, povezan s čudežnim začetkom, je shranjen na stranskem oltarju. Čudovita so tudi barvna okna oziroma vitraži, delo slikarja duhovnika Staneta Kregarja.
Ob bogoslužjih – največje slovesnosti so ob praznovanju Marijinega vnebovzetja (14. in 15. 8.) – v cerkvi na Zaplazu občasno potekajo tudi glasbeni dogodki. Tradicionalni praznični koncert (v organizaciji KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež) bodo v nedeljo, 22. decembra, ob 16. uri in 30 minut, soustvarili Mešani pevski zbor Kres, sopranistka Katja Konvalinka, organist Uroš Pele in pianistka Doris Umberger. Koncert je brezplačen, v okviru prazničnih dni na Čatežu.
Zaplaške stezice
Zaplaz je priljubljeno izhodišče za ljubitelje narave. Po osrčju tamkajšnjega gozda namreč vodijo Zaplaške stezice, s katerimi sta povezana tudi Fran Levstik in Simon Ašič. Gre za nezahtevno gozdno učno pot, ki jo je ob ustreznih oblačilih in obutvi mogoče prehoditi vsak dan v letu. Vodi mimo številnih legend in zgodb, predvsem do raznovrstnih drevesnih in rastlinskih vrst, in ob tem ponuja sozvočje narave in duha. Osrednji in zaščitni znak Zaplaških stezic je ‘božje drevce’ ali navadna bodika, zimzelena zaplaška posebnost. Na voljo sta dve trasi – krajša je dolga približno kilometer, daljša pa tri kilometre. Zaradi dostopnosti lahko opravite povsem svojevrsten potep po Zaplaških stezicah. Ob poti se lahko seznanite z gozdnim bontonom, ki opozarja na pravi odnos do gozda in njegovih prebivalcev. Ob prebiranju modrih misli na poti med drugim izveste skrivnost večne mladosti.
Spoznate lahko raznovrstna drevesa in rastlinje, bivanjsko okolje mlake in gozdne jase; se povzpnete do Marijinega studenca z vodo, ki je po prepričanju domačinov čudodelna. Medtem vas lahko prestreže Hostn’ca Cupr’nca, prava poznavalka rastlin, legend in življenjskih modrosti, in vas mimo Grajske hoste usmeri do najvišjega vrha v občini Trebnje – to je Bajturn (609 metrov).
Ob iskanju škrata Čateža, ki se menda velikokrat skriva v votli bukvi, pot vodi tudi do Volčjih jam, kjer si lahko ogledate lovsko prežo, jasli in solnico. Na vas čakajo tudi izjemni razgledi, ki ob lepem vremenu sežejo do Gorjancev in Snežnika.
V Turističnem društvu Čatež v sodelovanju s prizadevnimi domačimi pripravljamo dodatna manjša presenečenja za obiskovalce Zaplaških stezic, s katerimi bomo poudarili skrb za naravo, notranji mir in soodgovornost za ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju. O naši dejavnosti lahko najdete več na www.nacatez.si. Kadar koli v letu dobrodošli na Čatežu – kjer je gostoljubje doma!
Besedilo in fotografije: TD Čatež
