Industrijska dediščina Bele krajine je del kulturnega bogastva pokrajine in njenih prebivalcev in je pomemben dejavnik razvoja kulturnega turizma.
Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica
Začetki industrializacije v Beli krajini pred 160 leti so tesno povezani s premogovništvom na območju Kanižarice. Muzej prikazuje 140 let premogovništva v Beli krajini, od skromnih začetkov v sredini 19. stoletja, do razvoja v tridesetih letih in nastanka modernega rudnika v času po drugi svetovni vojni.
V muzeju rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja. Zanimivi zgodbi so dodane osebne zgodbe in lokalne posebnosti. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju Kanižarica.
Osrednja razstava je prikaz geološke preteklosti in zgodovine premogovnika Kanižarica (1857–1997) in tehnološkega postopka rudarjenja ter izvoza premoga na površino in ločevanja. Posebno vrednost ima na novo obnovljeni izvozni stop, je simbol premogovnika in umetni rudniški rov v katerem obiskovalec dobi vpogled v zahtevno in fizično težko delo rudarja, različne načine postavljanja stebrov v jami in izkopa premoga. Precej verjetno je, da srečate tudi perkmandeljca.
Lokomotiva v Črnomlju
V parku pod železniško postajo Črnomelj stoji lokomotiva serije 25018. Lokomotivo je leta 1921 izdelala dunajska tovarna Floridsdorf, tov. št. 2711. Lokomotive te serije so vlekle potniške in tovorne vlake po Sloveniji in Julijski krajini, aprila 1943 je bila pripeljana v Slovenijo in vozila je na progi Novo mesto – Karlovac. Za mesto Črnomelj ima izjemen pomen iz časa II. svetovne vojne, saj se je lokomotiva od spomladi 1944 do poletja 1945 uporabljala za proizvodnjo električne energije.
Lokomotivo so po vojni obnovili in ponovno uporabljali za promet po dolenjski progi vse do leta 1976.
V spomin na ljudi, ki so na zelo iznajdljiv način omogočili oskrbo električne energije mestu in okolici, je Občina Črnomelj 23. 4. 1983 odkrila spominsko ploščo. Gre za svojevrstno obeležje NOB, ki ga zgovorno opisuje besedilo spominske plošče: Ta lokomotiva, pomnik partizanske podjetnosti in iznajdljivosti, je v letih 1944-45 poganjala črnomaljsko elektrarno.
Benetičev mlin na Kolpi
Mlinarstvo je ena najstarejših obrti, ki se je v slovenskem prostoru pričela intenzivno razvijati v 9. stoletju. Z razvojem mlinarstva se je pojavil tudi osnovni izdelek iz moke – kruh, ki ima verski, kulturni in tradicionalni simbolni pomen.
Na domačiji Benetič je pred več kot 150 leti nastal mogočen rečni mlin, ki je še edini delujoči valjčni mlin na reki Kolpi. Oglejte si ga v živo, spoznajte zanimive ohranjene predmete iz tistega časa, prisluhnite mlinarjevi zgodbi in šumenju reke Kolpe.
Slovenski gasilski muzej v Metliki
Gasilstvo je na Slovenskem svojevrsten fenomen. Zgodovina gasilstva je prikazana v Slovenskem gasilskem muzeju dr. Branka Božiča v Metliki.
Septembra leta 1869 pa je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo (požarna bramba) na Slovenskem. To je bil povod, da je bil tam ob stoletnici leta 1969 ustanovljen Slovenski gasilski muzej, ki je bil leta 2003 poimenovan po dr. Branku Božiču, dolgoletnem predsedniku Gasilske zveze Slovenije in pobudniku ter soustanovitelju gasilskega muzeja.
Muzej ponuja obiskovalcem edinstven vpogled v razvoj gasilske opreme skozi zgodovino. Na ogled so številni predmeti, ki pričajo o gasilskih akcijah, metodah gašenja požarov in napredku gasilske tehnike. Zaščitna oprema gasilcev ima številne faze razvoja, od preprostih zaščitnih oblačil do sodobnih uniform in zaščitnih čelad.
Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki je edinstven muzej poguma, predanosti in inovacij, ki so pripomogle k večji varnosti ljudi pred požari in drugimi nesrečami.
Ogleda sta vredna tudi ozkotirna železnica na Planini in letalo DC-3 na Otoku.
Industrijski turizem prispeva v varovanju dediščine in krepi lokalno in regionalno identiteto Bele krajine. Območja industrijske dediščine so vključena v turistično ponudbo Bele krajine.
Besedilo: Tatjana Zupančič, TD Črnomelj
Vir: Občina Črnomelj, Gasilska zveza Slovenije
