Pustovanje je eden najbolj priljubljenih praznikov v Sloveniji, ki združuje bogato kulturno dediščino, zabavo in lokalne običaje. Letos bo pustni torek 4. marca, s pustno soboto 1. marca in pustno nedeljo 2. marca. Pustni čas se vedno določa glede na veliko noč, saj nastopi 47 dni prej. Leto 2025 prinaša pust nekoliko pozneje, saj bo velika noč 20. aprila.
Lonely Planet je Kurentovanje umestil med deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu in tako v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans. Je namreč odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in karnevalskih povork, spoznavanje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zabavo v maskah in še kaj. V času Kurentovanja se namreč v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.
Vpis na Unescov seznam je pripomogel k večji mednarodni prepoznavnosti in s tem bogatenju splošne skupne svetovne zgodovine. Hkrati vpis varuje dediščino pred pretiranimi vplivi komercializacije in preprečuje dekontekstualizacijo nesnovne kulturne dediščine njenega izvajanja in pojavljanja zunaj primarnega časa in prostora. Ob tem se dviga zavest, da bogastvo sveta ni v kulturni in siceršnji monolitnosti, pač pa v kulturni in raznolikosti. Obhodi kurentov so namreč ena izmed mnogih etnografskih tradicij z različnih koncev sveta, ki prek sebi lastnih zunanjih podob in obredov težijo k skupnemu cilju. Ta je pri veliki večini različnih narodov in narodnosti usmerjen v zagotavljanje pogojev k boljši kakovosti vsega bivajočega.
Čeprav je Ptuj osrednja točka, pustovanje praznujejo tudi številni drugi kraji po Sloveniji. V Cerknici se odvija edinstveni karneval z značilnimi liki, kot so coprnice, zmaj in povodni mož, med bolj znana pustovanja v Sloveniji pa sodi tudi Drežniški in Ravenski pust, pri katerem sodelujejo le neporočeni fantje. Gre za starosvetno pustovanje poganskega izvora. Lesene maske izdelujejo fantje sami ter tako prenašajo živo kulturno dediščino iz roda v rod. V Cerknem se dogaja Laufarija, škoromati iz številnih brkinskih vasi veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem.
Nepogrešljiv del pusta je seveda tudi hrana. Slovenske kuhinje se v tem času šibijo pod težo krofov, mišk in flancatov, ki jih obožujejo vse generacije. Poleg sladkih dobrot se na mizah znajdejo tudi ocvirkovka, pečenice ter krvavice s kislim zeljem ali repo. Te jedi niso le okusne, temveč predstavljajo tudi dediščino slovenskega podeželja.
Besedilo: PoF
Naslovna fotografija: Stanko Kozel, Zavod za turizem Ptuj
