Barbara O’Neill, avstralska predavateljica o naravnem zdravju, prehrani in življenjskem slogu, je ena najbolj prepoznavnih in hkrati najbolj kontroverznih osebnosti na področju naravnega zdravja. Njena predavanja po svetu privabljajo številno občinstvo, njene poglede spremljajo tako podpora kot tudi kritike.
Nekaj dni je preživela v Jasna Natur Resortu, kjer jo je gostil predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak. Ob obisku je spoznala naravne danosti Slovenije, okušala lokalno hrano, se kopala v ledeno mrzli Pišnici in z nami spregovorila o zdravju, prehrani, zdravilnem turizmu, pomenu narave, skupnosti ter o tem, zakaj verjame, da ima Slovenija vse možnosti, da postane ena vodilnih destinacij zdravilnega turizma.
Vaše učenje o naravnem zdravju, prehrani in življenjskem slogu vzbuja veliko zanimanja javnosti. Kaj je osrednje sporočilo, ki ga želite predati ljudem o svojem pristopu k zdravju?
Najpomembnejše, kar bi želela, da ljudje razumejo, je, da živijo v telesu, ki ima izjemno moč. Telo je bilo ustvarjeno in zasnovano tako, da se zdravi – in to tudi počne. Ljudje se pogosto vprašajo: »Zakaj se potem ne zdravimo?« Odgovor je, da telesu pogosto ne omogočimo pravih pogojev za zdravljenje.
To lahko primerjamo z drevesom pomaranče. Če zanj pravilno skrbimo, nam bo dajalo čudovite pomaranče. Enako velja za naše telo.
Ali to pomeni, da verjamete, da se telo lahko zdravi samo?
Da, telo ima sposobnost samozdravljenja. Vendar lahko proces včasih traja dlje.
Zdi se, da so v zadnjih letih naša telesa še posebno obremenjena. Se strinjate?
Žal veliko ljudi ne razume, da sami pogosto škodujejo svojemu telesu. Sporočila, ki jih dobivamo iz medijev, so zelo pogosto: »Ne skrbite, počnite, karkoli želite. Če zbolite, pojdite k zdravniku, vzemite tableto in vse bo v redu.« Toda v resnici vse ni tako preprosto.
Slovenija se vse bolj pozicionira kot destinacija za zdravje in dobro počutje. Kaj ta koncept za vas pomeni v praksi, ne le kot marketinški izraz?
Videli smo, kaj zmore marketing. Dober marketing potrebujemo, vendar žal marketing pogosto v ljudi vnaša sporočila, ki so lahko zanje škodljiva. Ljudje lahko zaradi tega izgubijo zaupanje v sposobnost svojega telesa, da se zdravi. Marketing je lahko dobra ali slaba stvar. Potrebujemo dober marketing, ki daje ljudem prava sporočila.
Rekla bi, da potrebujemo predvsem iskren marketing. Po drugi strani, če je nekaj resnično iskreno, tega morda sploh ne potrebuješ – ljudje to prepoznajo.
Natanko tako. Poleg tega imamo tudi zdravo pamet. Stvari morajo imeti smisel. Žal ljudje pogosto ignorirajo svoj notranji občutek in bolj zaupajo avtoritetam. Sama bi rekla, da smo največja avtoriteta za svoje telo mi sami.
Trenutno bivate v Jasni. Katere tri vsakodnevne navade bi priporočili gostom, ki bivajo v Jasna Natur Resortu?
Tri preproste stvari bi ljudem pomagale, da bi tukaj še bolj cenili okolje. Prva je, da imajo glavni obrok zgodaj popoldne, ne pozno zvečer. Tako lahko gredo prej spat in se prej zbudijo. Doživela sem neverjetno lepoto zgodnjega jutra – celo dovolj pogumna sem bila, da sem skočila v reko Pišnico. Voda je imela približno pet stopinj Celzija. Seveda v njej nisem ostala dolgo, toda prav v tem je čar. Ko hitro prideš iz hladne vode, je občutek skoraj takšen, kot bi te preplavil električni šok. To je neverjetna izkušnja. Seveda sem imela pripravljena topla oblačila, ki sem jih takoj oblekla, zato se moje telo ni ohladilo. Smo toplokrvna bitja in ob stiku s hladno vodo telo sproži močan odziv. Nekateri se tega ustrašijo, a jaz pravim: uživajte v tem. To je del čarobnosti Jasne.
Druga stvar je svež zrak. Jutranji zrak in kisik sta med najpomembnejšimi elementi za življenje.
Tretja stvar je voda. Kakovostna voda danes na svetu ni več nekaj samoumevnega. Tukaj pa imate čudovito vodo, ki priteče celo iz pipe.
Torej: spanje, zrak in voda.
Opazili ste, da imamo v Sloveniji zelo kakovostno pitno vodo in veliko izvirov. To je skoraj starodavno znanje – ljudje še vedno hodijo po vodo k starim izvirom. Verjetno imate podobne tradicije tudi v Avstraliji. Ali se tudi tam kopate v hladni vodi?
Da, vendar voda ni tako hladna kot tukaj. Nimamo snega. Ko pogledam skozi okno in vidim sneg, vidim posebno čarobnost vode.
Voda ima tri oblike – lahko je trdna kot led ali sneg, tekoča kot voda in plinasta kot para. To je neverjetna lastnost narave.
Omenili ste tri ključne elemente zdravja: vodo, zrak in spanje. Kaj bi Slovenija še potrebovala za razvoj verodostojnega zdravilnega turizma? Imamo veliko naravnih danosti: podnebje, vodo, zrak in pokrajino.
Te stvari so ključne. Danes zjutraj smo poskusili vaše jagodičevje – češnje, maline, jagode in borovnice. Bile so izjemne. Po okusu lahko začutiš, da vsebujejo veliko mineralov. Razlog za to je kakovost zemlje. Če je zemlja bogata z minerali, so bogati tudi pridelki. Prav tako sem opazila, da verjetno niso bili škropljeni, saj škropljenje pogosto zmanjša hranilno vrednost hrane.
Naše telo se ves čas obnavlja in ljudje se tega pogosto ne zavedajo. Nove celice nastajajo ves čas – koža se obnavlja približno vsak mesec, kosti v daljšem obdobju, kakovost teh novih celic je odvisna od hrane, ki jo uživamo.
Ste tudi strokovnjakinja za prehrano. Kakšno prehrano bi priporočili zdravilnim destinacijam v Sloveniji? Imamo veliko zdravilišč, vendar gostje v njih pogosto dobijo vodo iz plastenk. Na kaj bi morali biti še pozorni, če želimo ustvariti vrhunske wellness destinacije?
Nisem omenila gibanja, ker ste me vprašali samo po treh stvareh, vendar je gibanje zelo pomembno. Ko se gibamo, globlje dihamo in dobimo več kisika.
Zelo pomembno je tudi gorivo za telo. Obstajajo tri osnovne skupine hranil, ki jih telo nujno potrebuje. Prva so vlaknine, ki jih dobimo predvsem iz rastlinske hrane. Druga so beljakovine, ki so gradniki telesa. Tretja so zdrave maščobe.
Danes zjutraj smo uživali čudovit rženi kruh. Bil je odličen. Predvidevam, da je bil pripravljen z drožmi, saj fermentacija razgradi del glutena in naredi kruh laže prebavljiv, hkrati mu da čudovit okus.
Nato sem jedla jagodičevje, popečen kruh z lokalnim oljčnim oljem, malo kajenskega popra, avokado, čudovita lokalna ekološka jajca in nekaj indijskih oreščkov.
Torej sem dobila vse tri pomembne skupine hranil: vlaknine, beljakovine in maščobe. Telo jih ne more ustvariti samo – vnesti jih moramo s prehrano.
Kako osebno opredeljujete ‘zdravilni turizem’ in v čem se razlikuje od klasičnega wellnessa, zdraviliškega ali medicinskega turizma?
Bistvo je, da mora človek iz tretmaja ali dopusta priti močnejši in bolj zdrav. Žal veliko ljudi odide na počitnice in se vrne v slabšem stanju. Pijejo preveč alkohola, hodijo pozno spat, jedo preveč težke hrane in potem skorajda potrebujejo nov oddih, da si opomorejo od počitnic.
Obstaja razlika med rekreacijo in ‘re-kreacijo’. Počitek bi nas moral ponovno ustvariti. Domov bi se morali vrniti spočiti, obnovljeni, pomlajeni in pripravljeni na vsakodnevno življenje.
Dominik vam je verjetno povedal, da je bila Slovenija prva zelena destinacija v Evropi, zdaj imamo ambicijo postati prva zdravilna destinacija na svetu. Ali menite, da smo primerni za to? Na kaj moramo biti pozorni?
Ko sedim tukaj in gledam skozi okno čudovitega Jasna Natur Resorta, vidim vse, kar je potrebno.
Razumem, da so bili tukaj nekoč zdravilni centri in da so ljudje prihajali predvsem zaradi težav s pljuči. Dobili so tisto, kar danes marsikje na svetu primanjkuje: čist zrak. Imeli so tudi vodo – drugi najpomembnejši element za življenje. Poleg tega imate lokalno hrano: sadje, zelenjavo, oreščke, žita in stročnice.
Moje opozorilo bi bilo: ne dovolite, da nekdo pride in vam reče: »Dal vam bom veliko denarja, če boste uporabljali moj izdelek.« Ne prodajte svoje identitete. Ne potrebujete ničesar dodatnega. Vse, kar potrebujete, je že tukaj. Narava vam je dala najdragocenejše darove – in ti so brezplačni.
Kje sami izvajate svoje zdravilne oddihe?
Naš retreat je v Avstraliji, v severnem delu Novega Južnega Walesa, približno uro in pol vožnje od obale. Leži ob vznožju Velikega razvodnega gorovja. Nimamo tako visokih gora, kot jih vidim tukaj, vendar je okolje zelo lepo. Imamo čudovit zrak in zelo dobro vodo.
Vaša voda pa ima še nekaj posebnega – sneg jo naravno prečisti. Zamrzovanje je eden od naravnih procesov čiščenja.
Imamo veliko sonca in k nam prihajajo ljudje z vsega sveta. Vidimo veliko ljudi, ki si pri nas izboljšajo zdravje.
Seveda se to ne zgodi v enem tednu, vendar ljudje odidejo z znanjem in orodji, kako v telesu ustvariti prave pogoje za zdravljenje.
Tri mesece ali šest mesecev pozneje pogosto dobimo sporočila: »Ozdravljen sem.«
Katere države so po vašem mnenju najbolj primerne za tovrstni turizem?
Mislim, da je Slovenija za to izjemno primerna. Eden glavnih razlogov je vaš zrak. Pred kratkim sem bila v Phuketu na Tajskem, kjer smo imeli retreat. Tam je lepo, vendar nimajo takšnega zraka kot vi tukaj. Betonske stavbe, ki sem jih gledala tam, so zunaj črne. Vem, da je to pogosto posledica plesni, ki hitro raste v vročem in vlažnem okolju.
Tukaj, v gorah, imate sneg, višino in borovce. Borovci čistijo zrak in oddajajo negativne ione – električno nabite molekule kisika, ki prispevajo h kakovosti zraka.
In to ste verjetno začutili?
Seveda. Tak zrak se dobesedno čuti.
Omenili ste hladne kopeli. V Sloveniji so zelo priljubljene celoletne kopeli v naših rekah in jezerih.
Zelo vesela sem, da to slišim. Že približno 15 let se vsako jutro kopam v hladni vodi. Ne ostanem dolgo. Imam samo 49 kilogramov in nimam veliko telesne maščobe, zato naredim hiter potop. Morda lahko nekdo, ki ima več telesne mase, ostane dlje. Jaz sem v vodi približno od 7 do 10 sekund. To je dovolj, da telo dobi tisti močni impulz.
Ali je to povezano tudi z ravnijo kortizola?
Hladna voda vpliva na številne procese v telesu. Aktivirajo se določene beljakovine, telo se odzove, kot da bi bilo v nevarnosti – kot da bi reklo: »Če boš ostal tukaj več ur, bi lahko prišlo do podhladitve.«
Hladen šok sproži številne reakcije. Spodbuja krvni obtok, limfni sistem, vpliva na kostni mozeg, kjer nastajajo krvne celice, in aktivira živčni sistem.
Veliko ljudi zjutraj pije kavo, da dobijo energijo. Jaz pravim: namesto kave izberite hiter potop v reko.
Torej kava ni dobra izbira?
Ne. Ljudje mi pogosto rečejo: »Potrebujem kavo, da se zjutraj zaženem.« Moje vprašanje je: »Zakaj potrebujete nekaj zunanjega, da vas zažene?«
Jaz se zbudim in vstanem, polna energije, ker sem dobro spala, dihala svež zrak in nisem veliko jedla tik pred spanjem.
Kava za energijo je kot posojilo – vzamete si nekaj energije iz prihodnosti, vendar jo morate pozneje vrniti. Temu pravimo izčrpanost nadledvičnih žlez. Vsakemu energijskemu vzponu, ki ga dobite s kavo, sledi tudi ustrezen energijski padec.
Kava poleg tega telo izsušuje, še posebno pri ženskah. Zaradi dehidracije se lahko gube pojavijo prej. Poleg tega naj bi pospeševala izgubo mineralov iz telesa, zlasti iz kosti in zob, kar lahko prispeva k hitrejšemu staranju kosti.
Menim tudi, da vpliva na kemično ravnovesje v možganih. Ko se to ravnovesje poruši, lahko prispeva tudi k občutkom tesnobe.
Če večkrat na dan doživljate energijske vzpone in padce, se po mojem mnenju sčasoma obremenjujejo tudi nadledvične žleze.
Ljudem zato pogosto priporočam, naj poskusijo regratov čaj. Zdi se mi odlična alternativa.
Sodobni izzivi, kot so izgorelost, digitalna preobremenjenost in stres, postajajo vse večji problem. Ali lahko zdravilni turizem pri tem pomaga?
Verjamem, da lahko. Še posebno tukaj, v Jasni, lahko ljudje začutijo odgovor na vprašanja: »Sem utrujen? Zakaj nimam energije? Zakaj imam občutek, da se moj um nikoli ne ustavi? Zakaj doživljam izgorelost?«
Jasna ima veliko odgovorov.
Morda je za to primerna celotna Slovenija, vendar verjetno še niste videli celotne države?
Žal ne. Videla sem Bled in zelo mi je bil všeč. Toda potrebujete kraje, kot je ta – kraje, kjer se lahko ljudje za en teden umaknejo iz običajnega življenja.
To počnemo tudi na naših retreatih. Ljudje za en teden stopijo iz vsakodnevnega okolja. Ne strežemo alkohola, kave, rafiniranega sladkorja. Ni stvari, ki bi ljudi nenehno mikale.
Seveda je to eden od izzivov hotelov, saj imate v običajnem hotelu različne goste z različnimi pričakovanji.
Dominik mi je povedal, da so že leta 2015 razmišljali o območju brez internetne povezave, vendar takrat še ni bilo dovolj zanimanja turistov za takšne izkušnje.
Pri nas opažamo, da nekateri gostje težko ostanejo cel teden brez povezave, še posebno, če imajo poslovne obveznosti. Zato Wi-Fi izklapljamo samo ponoči.
Zanimiva ideja – vsaj določeni deli dneva brez digitalnih povezav. Dominik je razvil tudi koncept digitalnega detoksa, pri katerem ljudi spodbuja, da se ponovno povežejo z naravo.
Včeraj smo hodili med dvema jezeroma. Bilo je čudovito. Skakala sem s skale na skalo čez vodo, opazovala naravo in lepoto okoli sebe. Potem sem videla dva človeka, ki sta sedela na klopi in gledala v telefon. Bila sta tukaj, vendar v resnici nista bila tukaj.
Govorili ste o vračanju k starim praksam in starodavnim načinom življenja. V Sloveniji se veliko govori o ponovnem odkrivanju tega, kako so ljudje nekoč živeli, pripravljali hrano in skrbeli za zdravje. Ali opažate podoben trend po svetu?
Gre za vračanje k preprostosti. Obstaja nekaj zelo pomembnih besed. Ena od njih je ‘čas’. Vzeti si čas. Vedno pravim odraslim: vzemite si čas za svoje otroke. Nikoli vam ne bo žal časa, ki ste ga preživeli z njimi. Pojdite z njimi v naravo. Naj hodijo bosi po pesku. Naj se dotikajo listov. Naj se ustavijo in poslušajo. Svojim otrokom sem jim dala preprosto nalogo: naj gredo ven, sedijo in zapišejo vse, kar slišijo. Ali slišijo listje? Ptice? Veter? Učili so se opazovati okolico.
Druga naloga je bila, naj gredo v naravo in poiščejo nekaj ravnega, nekaj ukrivljenega, nekaj črnega, nekaj belega ter povedo, koliko različnih odtenkov zelene lahko opazijo. Otroci so naravno radovedni.
Dominik mi je povedal, da bodo otroci v Jasni čez poletje pripravljali svoj sladoled. Gre za enega od mladinskih projektov. To je čudovito.
Zdrav sladoled je mogoč. Lahko uporabite kokosovo smetano, naravna sladila in kakovostne sestavine. Otrokom je treba dati možnost ustvarjanja.
Dominik je predsednik Turistične zveze Slovenije. Sladoled, ki ste ga omenili, je nastal v okviru enega od naših mladinskih projektov. V Sloveniji imamo približno 32.000 turističnih prostovoljcev. Skrbijo za urejenost krajev, čistijo poti in ceste ter pomagajo ohranjati našo dediščino.
To je res čudovito. Pravkar sem se vrnila iz Indije, kjer me je neki zdravnik odločno prepričeval, da bi morali cepiti vse ljudi. Odgovorila sem mu: »Kaj pa čiščenje ulic? Zakaj ne bi najprej poskrbeli za čisto okolje?« Potrebovali bi kampanjo za čiščenje ulic. Črno plesen lahko odstranite že z navadnim natrijevim bikarbonatom. Potem po mojem mnenju marsičesa drugega sploh ne bi potrebovali.
Če pogledamo zgodovino, je bila črna smrt v Londonu posledica tega, da so vse odplake končale v Temzi, prebivalci pa so pili to vodo. Vedno si postavim vprašanje: zakaj? Ko se pojavi bolezen, se vprašajmo, zakaj se je pojavila.
Potrebujemo veliko svežega zraka in veliko čiste vode. Danes pa ljudi pogosto strašijo tudi pred soncem, čeprav je to po mojem mnenju eden od naravnih zdravilcev.
Včasih je bilo drugače. Spomladi so ljudje začeli več časa preživljati na prostem, do poletja je bila njihova koža postopoma vajena sonca. Danes mnogi skoraj ne hodijo na sonce, nato en dan preživijo na plaži in se vrnejo domov opečeni.
Sama nikoli nisem uporabljala kreme za sončenje in je tudi ne nameravam. Na predavanju v Zagrebu me je nekdo vprašal, kaj storiti, če moraš biti dolgo na soncu. Moj odgovor je bil preprost: nadenite si velik klobuk in lahko bombažno srajco z dolgimi rokavi.
Naše turistične prostovoljce učimo, kako razvijati turizem, varovati dediščino, skrbeti za zdravje krajev in ohranjati življenje na podeželju. Otroci so pri tem zelo ustvarjalni.
Res je. Otroci so zelo odprti za učenje in imajo močan občutek za pravičnost ter razlikovanje med pravim in napačnim. Pomembno pa je, da tehnologija ne prevzame njihovega sveta, saj so otroški umi zelo dovzetni za vplive.
Kot mama sem vedno čutila veliko odgovornost. Rodila sem šest otrok, pred tridesetimi leti sem se poročila z Michelom, ki je imel še dva otroka, tako sva skupaj vzgojila osem otrok. Danes imava 27 vnukov in tudi do njih čutim enako odgovornost. Skupaj kuhamo, vrtnarimo, beremo. Najpomembnejši je čas. Če otroka ne naučimo delati, mu odvzamemo veselje do dosežkov in občutek zadovoljstva ob opravljenem delu.
Ali menite, da se turizem po svetu spreminja – od klasičnega oddiha k okrevanju po stresu, preprečevanju izgorelosti in skrbi za duševno zdravje?
Vsekakor. Potreba po tem je vse večja. Obstaja zanimiva besedna igra med angleškima besedama recreation in re-creation. Ne gre samo za rekreacijo, ampak za ponovno ustvarjanje človeka.
Ko ljudje pridejo sem, ne bi smeli samo počivati. Vprašati bi se morali, zakaj se telo izčrpava. Zakaj pride do izgorelosti? Če ne odpravimo vzroka, se bo težava nadaljevala.
Pogosto gre za veliko majhnih stvari: premalo spanja, preveč kave, neustrezna prehrana, nenehni prigrizki in velik večerni obrok. Če zvečer jeste, naj bo obrok lahek. Dan začnite z obilnim zajtrkom in dobrim kosilom. Tako boste bolje spali. Današnji dan je priprava na jutrišnji.
Dominik pravi, da je druženje pomemben del dobrega počutja. Ljudi spodbuja, naj se vključijo v Turistično zvezo Slovenije, saj naj bi to prispevalo tudi k daljšemu in kakovostnejšemu življenju. Se strinjate s tem?
Popolnoma. Ljudje smo družabna bitja. Kar danes še posebno pogrešam, je, da je treba otroke učiti, da znajo služiti drugim. Naučiti jih moramo, kako sprejeti obiskovalca, mu ponuditi copate, kozarec vode, ga prijazno povabiti, naj sede, poskrbeti, da se bo dobro počutil. Ko otroci naredijo nekaj za drugega, začutijo veselje v služenju drugim. To je eno od temeljnih življenjskih načel: več daješ, več prejmeš. Nasprotno velja, da več kot samo jemlješ, več izgubljaš.
Med epidemijo covida je bila velik problem osamljenost.
Ljudem niso dovolili dotikov. Sama teh pravil nisem upoštevala. Nisem nosila maske in objela sem vsakogar, ki sem ga želela objeti. Medtem so se zaradi izolacije močno povečale stopnje samomorov. Človek potrebuje bližino drugih ljudi. družabni stiki in komunikacija so zelo pomemben del človekovega zdravja.
Katere države bi priporočili kot dobre destinacije za zdravstveni oziroma zdravilni turizem?
Vse destinacije v bližini gora, s čistimi gorskimi potoki, borovimi gozdovi in stran od velikih mest. V mestih ni kakovostnega zraka. Tam so promet, gosto naseljena območja in odpadki, kar odvzame neokrnjeno okolje, ki ga telo potrebuje za okrevanje.
V Sloveniji opažamo trend vračanja ljudi iz mest v naravo. Ali je to tudi svetovni pojav?
Tak trend je bil zelo izrazit leta 2020 med pandemijo. Moj svak je imel zemljišče, ki ga deset let ni mogel prodati. Med pandemijo ga je prodal skoraj takoj, ker je bilo na podeželju. Žal se je po koncu pandemije veliko ljudi vrnilo v mesta. Po drugi strani je pandemija pokazala, da lahko marsikdo dela na daljavo, zato ni nujno vezan na življenje v mestu.
Toda delo na daljavo lahko pomeni tudi več osamljenosti.
To je res. Zato je pomembno, da ljudje namenjajo čas družini in skupnosti. Čudovito je, ko se različne generacije srečujejo in starejši svoje znanje prenašajo na mlajše. Na žalost veliko starejših tega ne more več početi zaradi bolezni. Prepričana sem, da je veliko bolezni v starosti povezanih tudi z življenjskim slogom.
Rekli ste, da moramo otroke učiti služenja drugim. V Sloveniji imamo veliko prostovoljcev. Ali je tudi prostovoljstvo lahko zdravilno?
Vsekakor. Koristi imajo vsi. Ko pomagaš človeku in vidiš njegovo hvaležnost, tudi sam občutiš posebno zadovoljstvo. Pogosto ima od pomoči celo več tisti, ki pomaga, kot tisti, ki pomoč prejme.
Spominjam se dogodka na letališču. Čakala sem na let, ko je prišla gospa na invalidskem vozičku. Nihče ji ni želel pomagati. Vprašala sem jo, ali potrebuje pomoč. Povedala mi je, da jo sin čaka pred letališčem, vendar ne more pustiti avtomobila. Pospremila sem jo do njega. Še danes se spomnim izraza na njenem obrazu. Mislim, da sem bila pravzaprav jaz tista, ki je prejela največ.
Kako ocenjujete vpliv kapitalizma na zdravje posameznika in družbe?
Mislim, da bi bilo drugače, če bi ljudje bolj razmišljali drug o drugem in manj samo o tem, kako obogateti za vsako ceno. V Svetem pismu piše, da je korenina vsega zla ljubezen do denarja – ne denar sam. Problem nastane, ko denar postane naša najvišja vrednota. Če so človekove prednostne naloge poštenost, integriteta, čast in spoštovanje drugih, pogosto pride tudi materialna blaginja.
Kot v naravi – s simbiozo?
Tako je. Planet deluje po zakonih narave – po zakonih gravitacije, aerodinamike in številnih drugih. Tudi človeški odnosi imajo svoje zakonitosti. Ena od njih je: dajaj svobodno in tudi sam boš svobodno prejemal.
Bi radi Slovencem ob koncu namenili kakšno sporočilo?
Z veseljem bi se še vrnila v Slovenijo. Ko smo se vozili po vaši deželi, smo bili naravnost očarani. Pokrajina je osupljiva, reka Pišnica je čudovita.
Slovencem bi rada povedala: imate pravo bogastvo. Cenite ga in ga varujte. Vzemite si čas, pojdite v gore, pijte svojo čisto vodo in pustite, da se sonce dotakne vaše kože. Kupujte lokalno hrano in podpirajte domače pridelovalce ter obrtnike.
Obiskala sem tudi Blejski otok in trgovinico ob cerkvi. Zelo sem bila vesela, ko sem videla volnene izdelke in ročno pletene izdelke. Sama zelo rada pletem in še danes pletem za vse svoje vnuke. Mislim, da je ohranjanje starih rokodelskih znanj zelo pomembno, saj bogati človekovo dušo.
Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti kraj, kot je Jasna, pri preprečevanju bolezni in dolgoročnem dobrem počutju ljudi?
Če bi sama vodila Jasna Natur Resort, bi posebno pozornost namenila prehrani. Ponudila bi še več naravne hrane. Pripravila bi denimo sladoled iz kokosove smetane, sladkan z lokalnim medom in naravno vaniljo. Ljudem je treba pokazati, kako izvrstna je lahko zdrava hrana. Če je hrana okusna, jo bodo ljudje z veseljem jedli. Uporabljajte lokalne soli, sveža zelišča, kakovostno oljčno olje in sveže lokalne sestavine. To je področje, kjer lahko veliko naredite, saj vsi jemo.
Seveda bodo nekateri gostje želeli alkohol, vendar jim lahko ponudite tudi kakovostne alternative. Vsak človek ima pravico, da se sam odloči. Namesto kave lahko ponudite različne čaje, regratov čaj ali napitke iz kurkume. V Avstraliji so takšne pijače vse bolj priljubljene.
Že imate pa najpomembnejše: čist zrak, sonce, drevesa in odlično vodo. Na tem lahko gradite še bolj celovito izkušnjo.
Polona Frelih in Barbara Sedmak
