V majhnih vaseh občine Naklo živijo ljudje z velikim srcem. Ohranjajo spomin na prednike in njihovo delo. In to jim odlično uspeva. Postavljajo spominska znamenja in odpirajo muzeje. Na Polici Muzej mlinskih kamnov, v Podbrezjah spominsko sobo slovenski pisateljici Mimi Malenšek in spomenike Ivani Kobilci, Mimi Malenšek, Karlu Mauserju in Francu Pircu. O teh umetnikih dleta, pisane besede in čopiča vam znajo pripovedovati anekdote in zgodbe. Bi jih radi slišali? No, potem morate priti k nam na Gorenjsko!
Na Polici pri Naklem je na Poličarjovi kmetiji od leta 2003 Muzej mlinskih kamnov. V njem je prikazana več kot tristoletna zgodovina klesanja mlinskih kamnov. Iz konglomeratne skale ob robu Udin boršta so jih klesali člani kranjske družine Puhar, sorodniki slavnega izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja. Njihove kamne so poznali celo na Hrvaškem in Štajerskem. Zadnji kamnosek Franc Puhar je delo končal leta 1975.
Zdaj na Polici ni več slišati udarcev kladiv, ostali so le uvali odtrganih kamnov, konglomeratna skala in edinstveni muzej v Evropi, ki si ga je vredno ogledati. Člani Puharjeve družine pa niso bili le umetniki izdelkov iz konglomerata, ampak tudi vsestranski kulturni zanesenjaki, ljubiteljski igralci, pevci in športniki.
Ko boste odhajali s Poličarjove kmetije, se ustavite še pod kozolcem, kjer so za vas prijazni gostitelji obložili mize z domačimi dobrotami. Tudi na kransko kobaso niso pozabili. Nekoč jo je v Naklem jedel sam avstrijski cesar Franc Jožef!
Spomin na pisateljico Mimi Malenšek
Vam je znano ime slovenske pisateljice Mimi Malenšek (1919–2012)? Še ne? Potem je skrajni čas, da jo spoznate. Poznavalci slovenske književnosti jo primerjajo s pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem.
Mladost je preživela v Podbrezjah na Gorenjskem. Po poroki se je preselila v Ljubljano. Rojstni dan je praznovala 8. februarja, kar jo je zaznamovalo za vse življenje. Pisati je začela že v najstniških letih. Prvo knjigo z naslovom Pesem polja je izdala, ko je bila stara osemnajst let. Pisala je veliko in z zelo natančnim zgodovinskim ozadjem. Povesti, zgodbe, potopise, romane. Plamenica, roman o Primožu Trubarju, Inkvizitor, roman o Škofu Hrenu, Noriška rapsodija, roman o Keltih in Noriškem kraljestvu, Črtomir in Bogomila, roman o pokristjanjevanju Slovencev, Pojoči labodi, roman o pesnikih Ketteju in Murnu, Marčni veter, roman o pomladi narodov, Zlati roj, roman o čebelarju Antonu Janši, Poslušaj zemlja, roman o Jakobu Petelinu Gallusu, Pesnikov nokturno, roman o Prešernu, Temna stran meseca …
Njeni rojaki so jo po upokojitvi pogosto vabili v domače Podbrezje. Po smrti, leta 2013, so se ji oddolžili s spominskim znamenjem v Parku znamenitih Podbrežanov pri župnijski cerkvi sv. Jakoba, letos še s spominsko sobo v kulturnem domu. Mimi Malenšek je namreč svoja dela in prevode zapustila krajevni knjižnici. Po smrti se je vrnila v njej ljubo Podbrezje in počiva na tamkajšnjem pokopališču. Podbrezje je pogosto upodabljala v svojih delih. Spomenik jim je postavila s povestjo Marija Taborska.
Poklon Ivani Kobilici
Temperamentna in samozavestna slikarka Ivana Kobilca (1861–1926) je ena najpomembnejših slovenskih slikark. Obiskovalci Narodne galerije v Ljubljani njeno sliko Poletje, nastalo v Podbrezjah na Gorenjskem, redno uvrščajo v sam vrh priljubljenosti.
Bila je svetovljanka. V času, ko za žensko, še zlasti neporočeno, samostojno življenje v tujini ni bilo v navadi, se je podala na študij v Evropo. Iz rodne Ljubljane na Dunaj, v Műnchen, Zagreb, Pariz, Sarajevo in Berlin. V Parizu je dosegla ustvarjalni vrhunec. Bila je prva slovenska likovna ustvarjalka, ki se je gibala v najbolj avantgardnih krogih svojega časa.
Njena najbolj znana dela so: Kofetarica, Likarice, Poletje, Parižanka s pismom, Otroci v travi, Avtoportret, Portret Mire Pintar, Otona in Ani Župančič, Ivana Hribarja, Ksenije Hribar, rojene Gorup. V poznih letih je naslikala vrsto cvetličnih tihožitij. Med religioznimi deli je treba omeniti dve sliki Brezmadežne in poslikavo jezuitske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sarajevu v tehniki fresko. Ilustrirala je pesniško zbirko Simona Jenka Pesmi I. Njena dela so raztresena po vsej srednji Evropi in Balkanu.
Podbrežani so se ji ob devetdesetletnici njene smrti oddolžili s spominskim znamenjem v Parku znamenitih Podbrežanov. Doslej ga še ni imela. Niti v rojstni Ljubljani. Zdaj ga ima v Podbrezjah, kjer je bila doma njena mama, in kamor je rada zahajala na počitnice. Poleg tega so v Podbrezjah z informacijskimi tablami opremili sprehajalno pot in opisali dogodke, povezane z njo.
Od jabolk do rokovnjačev
V neposredni bližini Parka znamenitih Podbrežanov stoji še en pomemben spomenik. Posvečen je podbreškemu župniku in začetniku sadjarstva v vasi Francu Pircu (1785–1880). Po njegovi zaslugi podbreški kmetje že skoraj dvesto let pridelujejo sadje, največ jabolka. Ko boste odhajali iz vasi, ne pozabite na njihove dobrote iz sadja. »Jabočən štrudəl« se vam bo kar topil v ustih.
Za prijeten konec popotovanja po občini Naklo pa vas vabimo še na kratek pohod h Krivi jelki. Nezahtevna označena pot vas bo v dobre pol ure iz Zgornjih Dupelj, mimo cerkve sv. Mihaela z glavnim zlatim oltarjem, pripeljala v osrčje Udin boršta, kjer so nekoč imeli svoje skrivališče rokovnjači. Zdaj je zaradi miru in svežega zraka priljubljen pohodniški cilj domačinov in obiskovalcev. Ob vnaprejšnji napovedi pa se lahko srečate z rokovnjači, ki vam bodo radi postregli s svojim ričetom!
Besedilo in foto: Damijan Janežič
