Razgledi Bohinja

0
397

Bohinj in njegova bližnja okolica ponujata skoraj nešteto možnosti različno zahtevnih poti. Mnoge med njimi za nagrado ponujajo nepozabne razglede na Bohinjsko jezero, okoliške Bohinjsko-Tolminske gore ter bohinjske vasi. Zbrali smo štiri razgledne točke različnih težavnosti, ki jih ob obisku Bohinja ne smete izpustiti.

Pogled s Peči sega daleč naokoli (Foto: Arhiv TD Bohinj)

Peč (650 m)

Mnoge pohodnike pot pogosto zanese prav na Peč. Sicer 720 metrov visoka vzpetina nudi čudovit razgled 50 metrov nižje. Pot do razgledišča, ki je primerna za družine, tudi tiste z manjšimi otroki, lahko pričnemo s kateregakoli parkirišča v Ribčevem Lazu – opozarjamo, da je večina teh plačljiva. Po pločniku se nato odpravimo v smeri Stare Fužine, nato pa desno čez most čez reko Mostnico. Pot naprej označujejo smerokazi, ki nas vodijo v smeri Peči. Sprehod traja nekje od 30 do 45 minut, odvisno od tega, kje smo parkirali. Pot lahko prehodimo tudi pozimi, takrat močno priporočamo uporabo derez.

Z razgledišča se nam odpre pogled na Bohinjsko jezero in del Spodnjih bohinjskih gora proti Voglu in Pršivcu. V bližini si lahko ogledate še cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena še pred letom 1300 in je spomeniško zaščitena.

Razgled, kot ga je občudoval že Valentin Vodnik. Fotografija: Aleš Zdešar

Vodnikov razglednik (1017 m)

Vodnikov razglednik lahko dosežete z dveh smeri, obe sta primerni tudi za družine.

Prva nas vodi iz Koprivnika v Bohinju. Do vasi se lahko odpeljete z avtom ali brezplačnim avtobusnim prevozom, ki ga lahko ujamete vse poletje. Pot vas bo peš nato vodila mimo cerkve Najdenja svetega Križa, do gasilskega doma in označene pešpoti. Ko se bližamo vrhu, se pot s stopnicami in ograjo vzpne. Do vrha prispemo po 15 minutah. Druga pot, 75-minutna, pa se začne v Jereki. Tudi do sem se lahko prepeljete z brezplačnim avtobusom, ki sicer vozi na Pokljuko. Že ob mostu čez Jerečico smerokazi vodijo k vzponu proti Vogarju in Krniškemu Lomu. Po poti sledimo markacijam v smeri Vodnikovega razglednika, bližje smo vrhu, bolj globoko v gozd vodi pot. Poti koncu je malo bolj strma, a nas hitro pripelje na razgledišče.

Vodnikov razglednik ponuja slikovite poglede predvsem na Zgornjo bohinjsko dolino in okoliške vzpetine, v lepem vremenu pa nam pogled seže vse do Bohinjskega jezera. Na vrhu nas pričaka tudi velik križ, ki je postavljen v spomin na Valentina Vodnika, ki bil sicer prvi župnik v Župniji Koprivnik v Bohinju. Od tod tudi izhaja ime razgledišča. Vodnikov razglednik je sicer v bližini planote Pokljuka, kjer lahko odkrivate posebne ekosisteme, ki so ostanek delovanja ledenika – šotna barja.

 

Slika 2: Razgled, kot ga je občudoval že Valentin Vodnik (Foto: Aleš Zdešar)

Orožnova koča za seboj odkriva veličasten pogled na Triglav. Fotografija: Arhiv Orožnove koče na Planini za Liscem

Orožnova koča na Planini za Liscem (1346 m)

Pod pobočjem Črne prsti je na Planini za Liscem Orožnova koča. Prav tu je v Sloveniji stala prva planinska koča.

Do koče se lahko vzpnete po štirih poteh, najdaljša pot nam vzame skoraj tri ure. Najkrajša vodi iz Raven v Bohinju, pot pa je ves čas dobro in dosledno označena. Do Gostilne Janez se lahko zapeljemo z avtomobilom. Od tam nas sprva pot vodi po makadamski cesti (z nje si od daleč prvič že lahko ogledamo tudi Triglav), nato pa se nadaljuje skozi gozd. Vodi nas mimo osamelih hiš in brunaric po urejenih poteh. Orožnova koča je med junijem in avgustom odprta vsak dan. Pot je zaradi dolžine primerna za izkušene in dobro opremljene pohodnike.

Pogledi na vrhu planine se nam odprejo vse do Triglava, vrhov nad dolino Triglavskih jezer, Viševnika, Debelega vrha nad planino Lipanca, proti vzhodu pa lahko vidimo celo greben Karavank. V okolici planine sta znana vrhova še Črna prst in Kobla.

 

Slika 3: Orožnova koča za seboj odkriva veličasten pogled na Triglav (Foto: Arhiv Orožnove koče na Planini za Liscem)

Ne imenujemo ga zaman ‘balkon Bohinja’, fotografija: Gregor Skoberne

Pršivec (1761 m)

Pršivec ali tako imenovani ‘balkon Bohinja’ je razgleda gora nad Bohinjskim jezerom. Do razgledišča sicer vodi kar nekaj poti, vsekakor pa priporočamo pot iz Vogarja prek planine Viševnik – od tam do Pršivca traja hoja približno 2 uri in 20 minut. Iz Srednje vasi v Bohinju ali iz Ribčevega Laza do križišča Vogar – Blato se lahko do konca avgusta vsak dan zapeljete z brezplačnim prevozom. Pot na Pršivec je sicer zahtevnejša in je namenjena izkušenejšim pohodnikom.

Že ob parkirišču v bližini Vogarja lahko opazimo oznake za planino Viševnik. Oznakam sledimo sprva po gozdni vlaki in nato po markirani pešpoti. Skoraj ves čas hodimo po gozdu, pot pa nas vmes pelje tudi mimo Brezna pri Gamsovi glavici, ki je raziskano le do globine 817 m. Kmalu pridemo na pašnike, na planini Viševnik nas pot pelje tudi mimo Bregarjevega zavetišča. Od tu imamo do Pršivca še dobro uro hoje. Po poti do Pršivca je kar nekaj razpotij, zato dobro opazujte markacije!

Z vrha Pršivca se lahko razgledamo na vse strani. Vidimo lahko Triglav in okoliške vrhove, pod goro se v soncu sveti Bohinjsko jezero, nad njim pa Bohinjsko-Tolminske gore. V okolici razgledišča je tudi Slap Savica.

Nasvete glede lov na čudovite razglede ali druge informacije dobite v Informacijskem centru Turističnega društva Bohinj. Obiščite nas na naslovu Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero ali nas kontaktirajte na elektronskem naslovu info@tdbohinj.si in telefonski številki 04 574 60 10.

Besedilo: TD Bohinj

Posvoji Bohinjsko klop

Da vam bo ob jezeru še bolj domače, lahko ob njem posvojite klopco. Tako pravo, pristno domačo, kot so si ko zamislili priznani slovenski arhitekti Janko Rožič, Matjaž Suhadolc in Gašper Drašler ter oblikovalec Andraž Tarman, zbrani v skupino Odprti krog. Vsaka klop bo imela zgodbo tistega, ki jo je posvojil in tistega, komur je bila morda posvečena ali podarjena. A vse skupaj bodo čudovit pristan utrujenemu pohodniku, zaljubljenemu paru ali družini na sprehodu.

Več: https://www.bohinj.si/informacije/posvoji-bohinjsko-klop/

 

 

Prejšen članekPodeljene nagrade 8. Mednarodnega natečaja (Pra)stol 2022
Naslednji članekPredstavite knjige patra Karla Gržana: Kakor na nebu tako na zemlji

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here