Pilštanj je neločljivo povezan z drenom in njegovimi plodovi drnuljami oz. ‘drnulami’, kot jim pravimo domačini. Rumeni dren (Cornus mas), skromni listopadni grm ali manjše drevo, je Pilštanjčanom nekdaj nudil prehransko varnost v dolgih zimskih dneh, surovino za izdelavo kmečkega orodja in možnost drobnih razvad za lajšanje težkih trenutkov, ki jih v življenju preprostih kmetov ni bilo malo. Danes se člani Turističnega društva Pilštanj (v nadaljevanju TD Pilštanj) trudimo obujati naravno in kulturno dediščino majhnega trga na Kozjanskem. Z leti vztrajno gradimo različna turistična doživetja, tudi s poudarjanjem simbolične in praktične vrednosti drena in drnul.
V Sloveniji je rumeni dren naravno razširjen in pogosto uspeva na apnenčastih tleh. Običajno divje raste na robovih gozdov, v grmiščih in na skalnatih pobočjih (Zakonjšek, 2022). V preteklosti vinorodno območje Vine gore, ki se dviga nad Pilštanjem, povsem ustreza tem pogojem, zato ne čudi razširjenost drena po njenih pobočjih in njegova povezanost z vsakodnevnim življenjem krajanov.
Dren cveti zgodaj spomladi z živo rumenimi cvetovi, še preden se olista. Cvetovi drena so zelo pomembni za opraševalce, saj jim nudijo prvo spomladansko pašo, da se lahko založijo s cvetnim prahom, virom beljakovin za razvoj družine. Cvetoča drenova vejica ne sme manjkati v cvetni nedeljski kozjanski butarici, ki je del velikonočne krščanske simbolike. Gospodinje pa cvetove, liste, plodove in tudi lubje drena uporabljajo za pripravo drenovega čaja, ki naj bi pomagal pri splošnem dvigu energije in težavah s ščitnico.
Ko vodnik TD Pilštanj povede obiskovalce po trgu, ob trških drnulah pove številne slovenske zgodbe, pripovedke, legende in ljudske pravljice, kot je na primer tista o medvedu, ki je pod zgodaj cvetočim drenovim drevesom čakal tudi zgodnje plodove, a jih ni dočakal, kar ga je zelo razjezilo.
Plodovi rumenega drena, drnule, so šipku podobne majhne rdeče jagode, katerim se značilni kiselkasti okus prevesi v sladkega, šele ko so drnule povsem zrele in temno rdeče obarvane. Starejši krajani še pripovedujejo, kako so se v zimskih dneh razveselili suhih drnul ali so jih namočili in uživali v kompotu. Danes TD Pilštanj obiskovalcem ponudi v degustacijo drnulovec – drnulov liker, člani društva pridelujejo tudi drnulovo žganje, čaje, sokove, marmelade in džeme, seveda vsak po svojem receptu, ki je strogo zaupen. Si pa gospodinje podelijo nasvete, kako najlažje zdravilno meso drnule ločiti od zelo velike koščice, kar je precej zamudno delo.
Fotografija 2: Drnule julija, Andrej Kolar – osebni arhiv
Moški seveda ne pozabijo dodati, da je drenov les trg kot rog (od tod latinsko poimenovanje Cornus mas) in zelo kakovosten. Uporabljali so ga kolarji in strugarji. Prenekateri imajo med orodjem še grablje z zobmi, izdelanimi iz trdega drenovega lesa, spomnijo se, da so prav iz drenovega lesa morale biti izdelane tudi kolesne špice na vozovih, mlatilni cepci (Polšak, 2022), mlinske preslice, zobniki itd. Učencem OŠ Lesično, s katerimi pogosto sodelujemo, gostoto drenovega lesu pokažemo s poskusom plovnosti, saj se drenov les v vodi potopi. Domačini pomnijo, da so do srede 20. stoletja (prav tam) uporabljali tudi koščice drnul, ki so jih strli, jedrca opražili in zmleli ter uporabili kot nadomestek kave.
Danes skoraj prazen trg Pilštanj, naselbinski kulturni spomenik, je bil nekoč eno najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših središč na Kozjanskem in v Obsotelju (Pilštanj 1404–2004, 2004), o čemer pričata v trgu Pilštanj stoječi znak nižjega sodstva – pranger in pečatnik o podelitvi mestnih pravic z napisom Sigillium civitatis Peilnstain, ki ima v sredini pilštanjski grb ter ga hranijo v Posavskem muzeju v Brežicah. Zgodovinski viri (Storpar, 1993) pričajo, da sta bila na Pilštanju dva gradova, Pilštanjski (Peilenstein) in Drenski grad (Hartenstein). Tako pomembnim krajem seveda pritiče tudi himna. Pilštanjčani se ponašajo kar z dvema in obe v opevata dren ter njegov dragoceni sad. Noben obiskovalec ne zapusti Pilštanja, ne da bi se naučil vsaj ene izmed njiju.
Prva Čez Pilštanj voda teče je že ponarodela (in se poje na melodijo ljudske pesmi: Tam dol’ na ravnem polju
Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo:
nazaj na Pilštanj z njo!
Kak’ škoda je drnule, po Pilštanj’ jamramo, če kdo drnulo najde, nazaj na Pilštanj z njo.
Po Pilštanj’ se bahamo, kako je včasih lušno b’lo, ko smo drnule prali, pa zraven pil vodo.
(Ko dren nam razcveti, 1996).
V drugi himni je nekdanja učiteljica na Pilštanju, Kristina Berthold (1863–1925), opisala dren in njegovo uporabo skozi celotno leto.
V letu 2025 bo delo Turističnega društva Pilštanj delovalo pod sloganom Zdrav kot dren, ki bo še dodatno vključeval različne aktivnosti, vezane na temo drena in drnul, katerih se je v 30 letih delovanja društva nabralo kar precej.
Že pred več kot dvajsetimi leti smo na dan Zemlje pričeli saditi dren pri zaslužnih članih in podpornikih društva. Vsakega izmed zasajenih drenov smo opremili z osnovnimi podatki o drenu ter letnico zasaditve. Sčasoma smo zasaditvi dodali tudi pohod do lokacije in druženje s pogostitvijo po opravljenem delu.
V letu 2022 smo s pomočjo Kozjanskega regijskega parka vse posajene drene tudi kartirali. Načrtujemo tudi izdajo zloženke in ureditev drenove poti.
Kozjanski park nas podpira v naših prizadevanjih; v letu 2022 so ob prazniku Kozjanskega jabolka pripravili razstavo Rumeni dren, drnulje in Pilštanj pod vodstvom ga. Vesne Zakonjšek. Razstavo si je ogledalo mnogo obiskovalcev iz celotne Slovenije, predstavniki društva smo pripravili degustacijo izdelkov iz drnul in pripovedovali zanimivosti in zgodbe.
Za člane in zainteresirano javnost pripravljamo predavanja z delavnicami o divjih rastlinah, drenu kot avtohtoni rastlini in možnostih samooskrbe, zbiramo recepte in pripravljamo nove izdelke, na primer drenove slike, uhane v obliki drenovega cvetja in podobno. Idej nam ne zmanjka, in če vas zanimajo, ste lepo vabljeni, da se oglasite pri nas na obisku.
Besedilo: Andreja Kozmus, predsednica Turističnega društva Pilštanj
Viri in literatura:
Ko dren nam razcveti (1996). Pilštanj: Turistično društvo Pilštanj.
Pilštanj 1404–2004 (2004). Podsreda: Kozjanski park idr.
Polšak, A. (2022). O Pilštanju, drnuljah in še čem. Geografija v šoli 30(3), str. 26–37.
Reich, L. (1996). Cornelian Cherry From the Shores of Ancient Greece. New York: Arnoldia, 1–7.
Stopar, I. (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save: občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Zakonjšek, V. (2022). Rumeni dren, drnulje in Pilštanj – razstava. Podsreda: Kozjanski park.
