Boris Mičić je aktualni predsednik Evropske popotniške zveze (European Ramblers’ Association – ERA), organizacije, ki združuje evropska planinska in pohodniška društva ter spodbuja razvoj in promocijo pohodništva po Evropi. Mičić je dolgoletni član in funkcionar v različnih planinskih organizacijah ter je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju pohodništva na evropski ravni.
Kakšna je vizija ERA za prihodnost evropskih pohodniških poti in kakšno vlogo ima ERA pri spodbujanju trajnostnega pohodništva v Evropi?
ERA je bila ustanovljena leta 1969 kot posledica želje pešcev, da svoje državne ceste in poti povežejo s sosednjimi državami, ljudstvi, kulturami in običaji. Bilo je osem ustanoviteljev (podjetij) iz petih evropskih držav. Problem so bile meje in nujnost, da se združitev lahko izvede le na rednih mejnih prehodih. Začetek te neskončno velike naloge je bil 2. julija 1972, ko so v Konstanzu ob Bodenskem jezeru »odprli« zametke prvih petih evropskih pohodniških poti. Od takrat smo dosegli skupno 12 E-poti, ki so s svojimi (do sedaj) trasiranimi 75.000 kilometri prečkale Evropo v več kot 30 državah.
Danes, ko se naša organizacija preimenuje (samo v angleščini, imeni v francoščini in nemščini ostajata enaki) v European Hiking Federation (vendar z isto kratico – ERA-EWV-FERP), se trudimo, čeprav so te poti prepoznavne kot blagovna znamka, čim bolj približati državljanom Evrope in ljubiteljem narave z vsega sveta. Pred nekaj leti smo začeli izboljševati prikaz teh poti na naši spletni strani tako, da smo »standardizirali« prikaz poti po državah in jih poimenovali »preverjene E-poti«. Doslej je opravljenega približno 80 odstotkov tega dela.
Ker pa je število uporabnikov teh zelo dolgih poti – vsaka je dolga več tisoč kilometrov – skromno, smo sestavili skupino »prijateljev E-poti«, ki imajo na njih na tisoče kilometrov pohodniških izkušenj. Običajno izberejo eno od poti in v nekaj letih pokrijejo posamezne ceste in tako na koncu pot po celotni dolžini. Takšna prizadevanja zahtevajo veliko časa in finančne podpore, zato večjega napredka ne moremo pričakovati. Toda ti prijatelji so zelo koristni za ERA, saj zagotavljajo dragocene informacije o podrobnostih, pomanjkljivostih in možnih izboljšavah poti.
Pred dvema letoma smo se odločili, da bomo vsako koledarsko leto posvetili eni E-poti, ki jo promovira ERA, in to z vsemi našimi člani, mimo katerih ta pot poteka. Pripravljamo promocijo tako imenovanih vikend cestnih tur in bomo naše člane pozvali, da izberejo najatraktivnejše krajše odseke na cestah E, ki jih bo mogoče prehoditi v nekaj dneh, da bomo čim več naših članov navdušili za njihovo uporabo in uživanje v lepi naravi ali kulturnih objektih, tudi na gastronomsko atraktivnih lokacijah.
Kako ERA sodeluje s Planinsko zvezo Slovenije in Komisijo za evropske pešpoti (KEUPS) pri razvoju in promociji planinstva v Sloveniji?
Sodelovanje med ERA in PZS je zelo dolgo in ga zaznamuje različna intenzivnost. Pred 50 leti (1975) je Slovenija na svoje ozemlje uvedla E6. Letna skupščina ERA leta 1978 je bila v Postojni. Vaš član Uroš Vidovič je bil dolgoletni predsednik Komisije ERA za e-poti. PZS se je lani preko KEUPS prijavila za glavnega organizatorja promocije poti E6, ki vključuje številne dogodke. Tudi prisotnost vaših članov na prireditvi Eurorando (ki poteka vsakih pet let in kjer se sedem dni družimo pohodniki iz vseh evropskih držav) je bila vedno opazna.
Evropske pohodniške poti so pomemben del evropske kulturne in naravne dediščine. Kakšne so strategije ERA za njihovo vzdrževanje in promocijo?
Zanimivo vprašanje, ki zahteva razlago. »Lastniki« E-poti so namreč nacionalne planinske in pohodniške organizacije. Jih projektirajo in vzdržujejo. ERA daje le ime (epitet). ERA v sodelovanju z EUMA (European Mountaineering Association) zadnja leta pripravlja skupno platformo, ki jo bo predstavila Evropski uniji in jo »prepričala« o koristnosti in potrebi, da bi bile takšne E-poti del državnega proračuna – tako kot avtoceste za avtomobilski promet. V nekaterih državah ta sistem financiranja že obstaja, vendar je pogosto nezadosten in še vedno temelji na prostovoljnem delu posameznih članov.
Kar zadeva promocijo E-poti, je na dokaj dobri ravni, nadaljujemo pa tudi iskanje novih načinov predstavitev.
Letos praznujemo 50. obletnico Evropske pohodniške poti E6. Kakšni dogodki so načrtovani v Sloveniji in kako ERA podpira to funkcijo?
Cesta E6 se začne na Švedskem, poteka skozi Dansko, Nemčijo, Češko, Avstrijo in Slovenijo ter se konča ob Jadranskem morju. (Splošni načrt predvideva, da se bo E6 nadaljevala skozi Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Albanijo do Grčije, vendar te realizacije še nimamo.) Trenutno nadaljevanje poteka skozi Grčijo od Jonskega morja do Alexandropoulosa (meja s Turčijo) v skupni dolžini dobrih 6.000 kilometrov. Letos naj bi manjši odsek te ceste uredili v Albaniji.
PZS je pripravila bogat program. Prvi pohod v počastitev 50. obletnice E6 je bil 18. januarja s hojo na odseku Šared–Strunjan ob prisotnosti več kot 200 pešcev.
Od 24. do 31. maja so ob dnevu gozdov v Sloveniji predvidene večdnevne pohodne aktivnosti na Mašunu. 31.maja bo pohod od gradu Borl do Markovcev ob reki Dravi. 14. junija je dan slovenskih planincev na Jančah. Zaključna in osrednja prireditev bo 27. septembra, na evropski dan hoje, ki letos poteka pod geslom »Spoštuj vodo!«. Vključevala bo čezmejni pohod od Ivnika do Radelj ob Dravi. Tu so tudi mednarodno nagrajena fotografska razstava o cesti E6 ter razstave in predavanja, namenjeni počastitvi obletnice.
Naj omenimo, da bodo ob tej obletnici dogodki potekali tudi ob poti E6 na Danskem, v Albaniji in Grčiji.
Evrorando je ena največjih pohodniških prireditev v Evropi. Kakšni so načrti za naslednji dogodek in ali lahko Slovenija ponovno igra pomembno vlogo pri organizaciji?
Kot ste rekli, je Eurorando (ER) eden največjih sprehajalnih dogodkov v Evropi in poteka vsakih pet let od leta 2001. Doslej so bili to Strasbourg 2001, České Budějovice 2006, Granada v Španiji 2011, regija Skåne na Švedskem 2016 in nazadnje Brašov 2021/2022 v Romuniji. Naslednji ER 26 bo na meji med Nemčijo in Češko – v regiji Erzgebirge (Rudogorje) in Hrušné hory. Naslednje leto bodo v času ER 26 tam potekali Nemški dnevi pohodništva in mednarodno srečanje mladih. Verjamem, da se bodo na tem dogodku pojavili slovenski planinci in pohodniki, pričakujem pa tudi udeležbo slovenske mladine. Vsi udeleženci bodo pozvani, da prinesejo en kamen s svojega ozemlja in iz vseh teh »donacij« bo narejen spomenik. Memorial ob 26. ER. 6.
Katere izzive vidite pri financiranju in vzdrževanju evropskih pohodniških poti in kako lahko države članice ERA prispevajo k njihovemu dolgoročnemu razvoju?
ERA združuje 57 organizacij iz 31 držav. Kako zagotoviti usklajeno delovanje in izmenjavo dobrih praks med tako raznolikimi članicami?
Po sprejemu novih članic na zadnji skupščini ima ERA 63 članic (od tega sedem pridruženih) iz 33 evropskih držav. Prav v tem dejstvu je pravo bogastvo članstva v ERA. Z izmenjavo izkušenj na spletnih seminarjih, ki jih organiziramo dvakrat na leto, na t. i. through know-how seansah, ki redno potekajo en dan pred skupščino, zagotavljamo koordinacijo in izmenjavo dobrih praks. Začeli smo tudi serijo srečanj (simpozijev) na temo cest in poti (skupaj z EUMA), na katerih lahko sodeluje vsak, ki želi. Tretji (zadnji) je bil novembra 2024 v Parizu, naslednji pa bo letos v Italiji.
Kako ERA vključuje prostovoljce v vzdrževanje pohodniških poti in ali obstajajo pobude za večjo vključenost mladih v pohodništvo?
V okviru dela odbora ERA oblikujemo t. i. delovne skupine (WG) za različna vprašanja (E-poti, tekmovanja, pohodniški vodniki, aktivnosti in tekmovanja Aqua Walking, projekti, sodelovanje v Svetu Evrope …) in v vseh teh WG sodelujejo tudi prostovoljci iz naših članic.
Kar zadeva mlade, je v ERA nekoč obstajala mladinska komisija, ki pa se je po določenem času zaprla sama od sebe. Zdaj smo prenovo takšne komisije vključili v strategijo 2025. V projektu Erasmus+ sodelujemo s temo Kako zainteresirati in voditi delo z mladimi in, kot sem že omenil, smo bili pobudnik srečanja s predstavniki mladih iz vseh naših članic v času ER 26.
Kako vidite vlogo digitalizacije v pohodništvu in promociji evropskih pohodniških poti? Ali ERA načrtuje digitalna orodja za pohodniške navdušence?
Digitalizacija je naložena kot obveznost, ki jo moramo izvajati za E-poti. Delo na tem se je začelo, vendar je še v začetnih fazah. Nekateri poskušajo prevzeti naše podatke za te ceste, vendar tega ne bomo dovolili. Ustvarjamo platformo, ki jo bodo lahko naši člani prenesli brezplačno.
Kateri so trenutni najpomembnejši projekti in pobude ERA, ki bodo imeli največji vpliv na pohodniško skupnost v Evropi v prihodnjih letih?
Poleg izdaje treh vrst certifikatov za LQT-BE (Leading Quality Trail – Best of Europe) za dolge razdalje (poti, daljše od 50 kilometrov), dnevne ture (dolžine do 25 kilometrov) in za regijo, ki zagotavljajo najkakovostnejše poti za užitek in se ponovno certificirajo vsaka tri leta, uvajamo novo dimenzijo kakovosti – Green Trail (certifikat), ki bo omogočil trajnost poti in razbremenitev na zelo priljubljenih turističnih destinacijah. Sodelujemo in verjamemo, da bomo zmagali s projektom, ki naj izboljša in poenoti zahtevnost pohodnih in sprehajalnih poti. Te dni se začenja projekt European Green Belt Hiking Trail, ki ga bo financirala EU. Pot naj bi bila oblikovana vzdolž nekdanje meje železne zavese in bo vključevala tudi Slovenijo kot del meje nekdanje Jugoslavije.
Polona Frelih
