Hitre spremembe v drugi polovici 20. stoletja so se zajedle tudi v srce Baške grape in se zoperstavljale tradiciji kot nečemu zastarelem, nekoristnem in celo sramotnem. Kmetije z značilnimi oblikami ljudskega stavbarstva so dobile modernejšo podobo, obstala so številna mlinska kolesa in žage na vodni pogon, klonili so ‘stogi’ in ‘svisle’, ugasnile so ‘pajštve’. Staro se je vztrajno umikalo novemu.
A zapuščina prednikov je ponekod še na prehodu v zdajšnje stoletje kazala sledi ugrizov nekdanjega časa in plaho šepetala svoje zgodbe v novi čas.
Ko se je jeseni 2005 lokalna skupnost v gornjem delu Baške grape odločila seznaniti ‘stroko’ z lokalnimi željami po ohranitvi raznovrstne dediščine in z možnostmi razvoja turizma na tem območju, so se trije zanesenjaki s tega območja že spogledovali s propadajočimi objekti, ki so klicali po obnovi. Dediščina jim je prirasla k srcu, ni jim bilo vseeno, da propade. Obrnili so se na enako misleče in sklicali posvet o ustanovitvi društva, ki je 30. novembra 2005 res zagledalo luč sveta kot Društvo Baška dediščina, danes je poznano kot Kulturno-tehnično-turistično društvo Baška dediščina.
Na začetku poti ni slutilo, s kakšno zagnanostjo, neusahljivo radovednostjo in odgovornostjo so Graparji hodili skozi čas in kakšno bogastvo dediščine so zapustili. Mnogi so bili namreč nenavadno tehnično podkovani, znali so izdelovati naprave, s katerimi so si lajšali življenje in delo v domovih, na strmih njivah, senožetih, v gozdovih … Predvsem so znali izkoristiti moč vode.
Samosvoja in spontana
Zven izročila minulih stoletij je društvo zaznalo že v prvem letu delovanja, ko je potrkalo na vrata tehnične dediščine, ki je v Baški grapi še posebno samosvoja in spontana, pogosto edinstvena in izvirna. S prostovoljnim delom je rešilo nesnage in zaraščenosti vetrovalno napravo predora Bukovo na Koritnici, ki je v času parnih lokomotiv izpihovala dim iz bližnjega predora, ob Ravtarskem potoku pa Prangarjev mlin z žago venecijanko v vasi Znojile, ki preseneča s posebnostjo, da ga ni gnalo mlinsko kolo, ampak Peltonova turbina, in Jakovo kovačijo v vasi Kuk, kjer se je ustavil čas leta 1978. Slednja dva objekta je s finančno podporo Občine Tolmin delno obnovilo. Neprijazne zgradbe, kamor več let ni stopila človeška noga, so se izkazale za ene najmočnejših sledi preteklosti Baške grape. Ob tem je celo muzejska stroka priznala, da je bila tehnična dediščina tega območja skoraj pozabljena. Dva objekta sta takoj pridobila status tehničnega spomenika lokalnega pomena, ‘vetrovalna’ je ta naziv nosila že polovico desetletja.
Že poleti leta 2006 je društvo s povabilom na dan odprtih vrat objekte odprlo javnosti. Takrat ni slutilo, da bo to dejanje prižgalo luč dediščinskemu turizmu v Baški grapi. Zarjavele kljuke so se kljubovalno vdajale, vrata so se škripajoče odpirala, skoznje so spolzele zgodbe naših prednikov o drugačnem odnosu do življenja, kot ga poznamo danes. Ob skromnih tehničnih zmožnostih in z upoštevanjem naravnih danosti so namreč razvijali sonaravne in samozadostne oblike preživetja, ki so jim pomagale obstati na tem koščku slovenske zemlje. Krajani kar niso mogli skriti navdušenja, saj mnogi niso slutili, kaj se skriva za zidovi, obraščenimi z drevjem ali grmovjem. Mnogi so pokazali zanimanje in čut za vrednote, ki so jih ustvarile pretekle generacije. Vedno več jih je bilo, ki so želeli podariti stara orodja in naprave, ki jih niso več potrebovali. Tako je društvo dobilo potrditev, da je bila ustanovitev smiselna in potrebna. Dan odprtih vrat objektov tehnične dediščine je postal tradicionalna društvena prireditev, ki je kmalu pokazala, da se duh preteklosti poslavlja, vendar ponuja zakladnico znanj in izkušenj ter izziva, naj njeno izpovedno moč umestimo v današnji čas. Društvo je izziv hvaležno sprejelo in prepričalo zainteresirano javnost, da je zapuščina dar njihovih prednikov, ki z umestitvijo v nove turistične produkte lahko postane vrednota prihodnosti. Na dnevu odprtih vrat, ki je postal osrednja društvena prireditev, jim je poleg tehnične ponudilo v prepoznavanje tudi pestrost kulturne dediščine, kar je dalo obiskovalcem celovitejše doživetje. V programu, večinoma razpršenem v ‘vetrovalno’ in v okolico objektov ob Ravtarskem potoku, je poleg vodenih ogledov, kovanja v kovačiji, predstavitve opreme in dejavnosti sorodnih društev vabilo na priložnostne razstave, otroške delavnice, glasbene in folklorne nastope etnoloških skupin, na prikaz starih kmečkih opravil in običajev, k okušanju lokalne kulinarike, nagradnim igram …
Festival Odmevi dediščine
Od leta 2010 društvo promovira dan odprtih vrat kot etnološko prireditev Odmevi dediščine. Leta 2017 je poiskalo nove izzive in povezovanja. Prireditev je razpotegnilo na tri dni in še na druge lokacije v Baški grapi ter jo nadgradilo s predznakom ‘festival’, ki mu je dal dodatni motiv za snovanje izvirnih, zanimivih in kakovostnih vsebin. Za vsako prireditev v različnih segmentih kulturne in tehnične dediščine Baške grape poišče rdečo nit z odtisom odmevnega dogodka iz preteklosti (npr. odprtje bohinjske proge, obletnica preboja bohinjskega predora, obletnica izgradnje vetrovalne …). Z leti je vzpostavilo široko mrežo izmenjav znanja in izkušenj, kar mu je dvignilo prepoznavnost prek meja delovanja. Tako je npr. v prvem letu festivalu Odmevi dediščine uspelo pritegniti k sodelovanju in prepletanju dediščine kar sedemnajst sorodnih društev, ustanov in posameznikov, v letu 2024 je silovitost govorice dediščine prikazalo več kot 50 nastopajočih. Festival je skozi dotik preteklosti ustvaril tudi trajnostna sporočila oz. nove turistične produkte, ki so postali del turistične ponudbe Baške grape. Prednjačijo dokumentarni filmi ‘Vetrovalna – pretiha pričevalka odmaknjenega časa’, Grema u hrib sejct (Gremo v hrib kosit), Niti in vozli ponosa (o Tovarni volnenih izdelkov Bača Podbrdo), Sveta noč – Slovenske jaslice, 26 let pozneje in informacijske table o ljudeh, ki so v Baški grapi pustili sledi, postavljene v osmih vaseh. Tako v programski raznolikosti festivala vsak najde nekaj zase.
Poleg dediščinske sporočilnosti je že več let moto festivala ‘trajnostna mobilnost’. Pri tem se naslanja na Alpsko konvencijo, ki spodbuja uporabo javnih prevoznih sredstev, zmanjšanje hrupa in onesnaževanje okolja.
Društvo s festivalom Odmevi dediščine iz leta v leto bolj prepričljivo brusi svojo naklonjenost dediščinskemu turizmu, kar mu omogoča veliko srce njegovih prostovoljcev.
Besedilo: Olga Zgaga, KTT društvo Baška dediščina
Fotografije: arhiv KTT društvo Baška dediščina
