V Rajzefibru, enem izmed programov društva Hiša!, se je vse skupaj pričelo z razmišljanjem o mestu in o tem, kaj mesto sploh je. Po definiciji gre za strnjeno naselje s hišami, stanovanjskimi bloki, ulicami in cestami, večkrat tudi z železniško postajo, stadioni, kopališči, gledališči, knjižnicami, parki, tržnicami, skozi nekatera mesta tečejo reke, nekatera imajo tudi letališče. Vendar pa s tem nismo bili povsem zadovoljni, saj gre pri vsem naštetem, vsaj po našem mnenju, večinoma zgolj za lepo zložene opeke, vezane z malto in prekrite s fasadami, za beton, asfalt, železo, kamen, tlak in steklo … Kar iz naštetega naredi mesto, so njegovi prebivalke in prebivalci, ki po teh ulicah in cestah hodijo, se vozijo, v teh hišah živijo in delajo, gradijo in podirajo, spreminjajo, oblikujejo, ga dihajo. Ljudje in njihove zgodbe.
Skoraj vsako mesto ima vsaj nekaj tistih velikih zgodb, ki so našle pot tudi v knjige, o katerih se učijo v šolah in pišejo raziskovalne naloge, morda celo diplome ali doktorate. Potem pa je tukaj nešteto tistih »malih« zgodb, ki jih poznajo zgolj v kakšnem predelu mesta, četrti, ulici. Majhne in (skoraj) pozabljene zgodbe, a nič manj pomembne. Tudi one so del mozaika, ki tvori mesto, pa četudi zgolj en kamenček v njem. A kako do njih? To je bilo naše naslednje vprašanje. Kako do tistih, ki bi te mestne zgodbe postavili v prostor – tja, kjer so bile napisane – in pripravili tematski sprehod, na katerem bi te zgodbe delili z drugimi? Odločili smo se, da poskusimo z odprtim pozivom na družbenih omrežjih, in tako se je leta 2018 rodil prvi Festival sprehodov. Izkazalo se je, da je teh zgodb veliko in že prvo leto se je prijavljenih sprehodov nabralo za štiridnevni program. Pri temah, ki jih obravnavajo, nismo postavili omejitev, morajo le »piti vodo« z zgodovinskega vidika, seveda pa ne smejo vsebovati niti trohice sovražnih vsebin.
V osnovi je bil Festival sprehodov mišljen kot popestritev turistične ponudbe mesta, a smo takoj ugotovili, da je vsaj toliko, če ne še bolj, pomemben za lokalno prebivalstvo. Poznati svoje mesto je izjemnega pomena, saj s tem krepimo tudi spoštovanje do okolja, v katerem živimo in ga spoštujemo, varujemo. In obiski na Festivalu sprehodov še kako potrjujejo, da je želja po spoznavanju mesta med domačini velika. Treba je še poudariti, da so sprehodi za obiskovalce brezplačni, saj gre za skupno dobro.
Naslednje leto je imel festival že šest dni, leto kasneje pa deset – a to slednje je bilo že leto 2020. Naš festival namreč postavimo v začetek pomladi. Leta 2020 bi se moral začeti 20. marca, a kot se spomnimo, je bila le dober teden pred tem razglašena epidemija covida-19 in življenje je za nekaj mesecev obstalo. A se nismo se predali, festival smo izvedli jeseni in ga vključili tudi v program Dnevov evropske kulture dediščine (DEKD), ki potekajo pod pokroviteljstvom Evropskega sveta. Naslednje leto smo doživeli neke vrste deja vu. Pripravljen festival, omejitve in ukrepi, prestavitev na jesen, program DEKD. Se pa je iz vsega tega vendarle izcimilo nekaj dobrega. Prav zavoljo sodelovanja na DEKD je lahko Festival sprehodov kandidiral za nagrado European Heritage Stories in jo leta 2022 tudi prejel. Opogumljeni s priznanjem smo še isto jesen začeli realizirati idejo, ki je v nas tlela že nekaj let – Mladi festival sprehodov. Ta je v svoji osnovi podoben starejšemu bratu, le da sprehode pripravijo in izvedejo mladi, ostali pa spoznavamo mesto skozi njihove oči. In verjemite, to je vsakič znova izjemno zanimivo in poučno.
Na festivalu sprehajamo tudi misli. S pogovori odpiramo teme, ki so pomembne za mesto, njegovo prebivalstvo ter tudi prihodnost, da se bodo lahko še naprej pisale zgodbe, ki bodo nekoč del mestne zgodovine.
Festival sprehodov smo letos pripravili osmič. Že nekaj let pa se festivalsko sprehajamo tudi po drugih mestih, ne zgolj po Mariboru, jeseni pa nas med 2. in 4. oktobrom čaka že četrti Mladi festival sprehodov. Vabljeni!
Besedilo: Vid Kmetič, Društvo Hiša!
Naslovna fotografija: Boštjan Selinšek
