Velneški turizem je v zadnjih letih postal ena najbolj priljubljenih oblik oddiha. Ljudje danes ne iščejo več samo sprostitve v bazenih in na masažah, ampak si želijo celostne izkušnje – od izboljšanja počutja in zdravja do občutka, da so storili nekaj dobrega zase in za okolje. Prav zato gostje vedno pogosteje izbirajo ponudnike, ki se predstavljajo kot trajnostni, uporabljajo naravne izdelke, varčujejo z energijo in skrbijo za lokalno okolje.
Globalno se uveljavljajo novi trendi, med njimi eko-velneški centri, ki svojo ponudbo gradijo na varovanju okolja, smotrni uporabi lokalnih virov in sodelovanju z lokalnimi ponudniki. Vse pogostejše so tudi digitalne rešitve, s katerimi gostje spremljajo svoj napredek pri zdravju in dobrem počutju. Vse bolj je pomembno tudi transparentno poročanje o trajnostnem poslovanju, denimo o ogljičnem odtisu gostov ali storitev in porabi virov.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da so zdravilišča in velneški centri že po naravi trajnostni, saj temeljijo na rabi naravnih zdravilnih virov, kot je termalna voda. od visoke porabe energije in vode ter premalo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi do odsotnosti dolgoročnih strategij in nezadostnega usposabljanja zaposlenih na področju trajnosti. Ključno vprašanje je, kako nasloviti te trende in izzive ter jih prenesti v konkretne prakse in poslovne modele – prav zato je nujno ciljno usmerjeno izobraževanje.
Kaj kaže raziskava v Sloveniji?
Izobraževanje na področju trajnosti ima še širši pomen od pridobivanja novega znanja. Gre za proces, ki spodbuja spremembo miselnosti – od kratkoročnega razmišljanja, osredotočenega na stroške in dobiček, k dolgoročnemu načrtovanju, ki vključuje skrb za okolje, zaposlene in lokalno skupnost. V turizmu to pomeni, da zaposleni ne pridobijo le tehničnih veščin, temveč tudi razumevanje, zakaj so trajnostni ukrepi pomembni, kako vplivajo na kakovost storitev in kako jih lahko gostje zaznajo kot dodano vrednost.
Da bi razumeli, kje so največje vrzeli na področju trajnostnega poslovanja velneških ponudnikov, je bila v Sloveniji izvedena dvostopenjska raziskava. Najprej je potekala fokusna skupina s predstavniki zdravilišč, strokovnjaki in združenjem slovenskih zdravilišč. Izkazalo se je, da so ponudniki že naredili nekaj korakov – od postavitve sončnih elektrarn do ločevanja odpadkov in rabe obnovljivih virov, a to večinoma ni del širše poslovne strategije.
Kot največje izzive so navedli tri področja: (1) pomanjkanje strukturiranega trajnostnega poročanja, (2) premalo znanja o razvoju in trženju trajnostnih produktov ter (3) nezadostno usposabljanje zaposlenih o trajnosti, predvsem v operativnih ekipah.
Anketa med slovenskimi zdravilišči, je potrdila podoben vzorec. Čeprav so nekateri ponudniki že pridobili različne certifikate na področju trajnosti, drugi šele začenjajo svojo trajnostno pot, je povsod zaznati željo po dodatnem znanju. Največ zanimanja so pokazali za usposabljanja na področjih trajnostnega poročanja, strateškega načrtovanja in razvoja novih trajnostnih produktov.
Prilagojeno izobraževanje Strateško načrtovanje in poročanje za trajnostni velneški turizem
Na podlagi teh ugotovitev je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v okviru projekta Prožne oblike izobraževanja: zeleni prehod in turizem 5.0 razvila kratko izobraževanje ‘Strateško načrtovanje in poročanje za trajnostni velneški turizem’, ki se osredotoča na tri glavna področja:
- osnove trajnostnega velneškega turizma – zakaj je trajnost pomembna in katere dobre prakse že poznamo;
- strateško načrtovanje in organizacijske politike – kako pripraviti trajnostno strategijo, ki ni le na papirju, temveč živi tudi v praksi;
- trajnostno poročanje in ESG-standardi – kako preprosto in pregledno poročati o dosežkih ter jih predstaviti strankam in partnerjem.
Izobraževanje je bilo zasnovano kot kratka in fleksibilna oblika učenja na daljavo, podprta s predavanji, razpravami, primeri dobrih praks ter praktičnimi nalogami, ki omogočajo prenos pridobljenega znanja v delovno okolje. Izobraževanje je bilo izvedeno dvakrat, v letu 2024 in 2025. Udeleženci izobraževanja so bili predvsem zaposleni v slovenskih naravnih zdraviliščih, pridružili so se tudi predstavniki drugih velneških ponudnikov. Povratne informacije so bile zelo spodbudne – pohvalili so predvsem jasnost, praktičnost in uporabnost vsebin.
Zaključek
Izvedeno izobraževanje zapolnjuje vrzel v kompetencah zaposlenih zdraviliščih in velneških centrih. Združuje akademsko znanje in praktične potrebe industrije, s čimer prispeva k bolj trajnostnemu razvoju turizma v Sloveniji. Pomembno je tudi izpostaviti, da podpira evropski zeleni dogovor in slovensko turistično strategijo ter pripravlja sektor na prihodnje zakonske obveznosti, kot je obvezno trajnostno poročanje.
Za Slovenijo, ki ima bogato zdraviliško tradicijo in naravne danosti, predstavlja takšno izobraževanje še posebno priložnost. Zdravilišča so že stoletja prepoznavna kot kraji zdravja in dobrega počutja. Če bodo znala ta ugled povezati s sodobnimi trajnostnimi praksami, se lahko še močneje uveljavijo kot zgled na evropski in svetovni ravni. Izobraževanje zaposlenih pa je pri tem ključni korak, saj prav oni vsakodnevno ustvarjajo izkušnje, ki jih gostje odnesejo domov.
Za prihodnost velneškega turizma niso dovolj posamezni ukrepi, kot sta uporaba varčnih žarnic ali ločevanje odpadkov. Če želimo, da bo velneški turizem resnično trajnosten, potrebujemo spremembo načina razmišljanja in delovanja. To izobraževanje ponuja korak v to smer – znanje, orodja in motivacijo, da postane trajnost osrednji del poslovanja. S tem zdravilišča ne le sledijo pričakovanjem gostov, ampak tudi soustvarjajo bolj zdravo in odgovorno prihodnost turizma v Sloveniji in širše.
Besedilo: Katja Kokot in dr. Milica Rančić Demir
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.
