To pomlad je minilo 36 let, odkar so se v večernih urah takrat že toplega maja in v začetku junija mimo Kamnika in bližnjih Stranj proti Stahovici začele valiti kolone avtomobilov. Vsi so jo želeli videti, vsi so hoteli doživeti čudež. Upali so, da se bo Marija iz kapelice na Županjih Njivah premaknila prav njim, jim pomahala z roko ali celo pomežiknila.
Piše: Primož Hieng
Poleg obiskovalcev, ki jih je bilo veliko predvsem v večernih in nočnih urah, so k Mariji prihajali še radiestezisti, med njimi je bil tudi pokojni Stane Oblak iz Škofje Loke. Na Županjih Njivah so odkrili še čudežno zdravilno moč kapelice in njene neposredne okolice. Še posebno ‘zdrava’ naj bi bila točka tik za kapelico. V tem obdobju se je začelo odkrito govoriti o blagodejnem sevanju. Žal Marija ni prinesla kakšnega posebnega turističnega uspeha. Apetiti po hitrem zaslužku so bili le preveliki … Marija je ostala (skoraj) pozabljena. Spomnili so se je le ob lanskih avgustovskih poplavah, ko je kapelica, ob kateri teče potok Bistričica, ob podivjani vodi ostala na svojem mestu.
Že v naslednjem letu najdemo nov opis t. i. blagodejnega ali zdravilnega sevanja. V šesti številki Planinskega vestnika (junij 1989) je izšel zanimiv zapis o sevanju na Uršlji gori, ki ga je pripravil Franjo Geč iz sekcije za radiestezijo Slovenskega društva za merilno procesno tehniko. Njegov zapis lahko uvrstimo med prve zapise o zdravilnih sevanjih pri nas. Geč med drugim poroča: Kakor je splošno znano, so naši predniki pri gradnji cerkva vedno poskušali najti tak prostor, kjer naj bi se verniki počutili bolje kakor kjerkoli drugje. To jim je skoraj brez izjem vedno uspelo in naše cerkve stojijo na tako imenovanih geomantičnih conah. Tam prihaja iz zemlje sevanje, ki spodbuja telo k intenzivnejšemu delovanju, to pomeni prijetno počutje in pričakovano tolažbo s tegobami obremenjenih romarjev.«
Deset let po Županjih Njivah so v bližnjih Tunjicah odkrili novo dogajanje. Ko je leta 1998 Drago Vrhovnik, lastnik zemljišča v Tunjicah, v bližini cerkve sv. Ane kopal mivko, je v nogah začutil nekakšno toploto in mravljinčenje. Pri tem je naletel tudi na izvir vode, s katero se je mimogrede pomazal. Dolgoletna rana na roki, ki se že dolgo ni hotela zaceliti, je popolnoma izginila. Ta nenavadni pojav je pritegnil njegovo pozornost.
Številne klinične raziskave in merjenja, ki so temu sledila, so razkrila, da v naravnem zdravilnem gaju Tunjice privre na površje več energijskih centrov, vsak od njih posebno zdravilno učinkuje na enega ali več sistemov človeškega telesa in duha. Ta pozitivna izkušnja je Draga Vrhovnika privedla do odločitve o ustanovitvi Holističnega centra zdravja, kjer je danes energija na razpolago vsem, ki si želijo pomagati na najnaravnejši način – s povratkom k naravi, izvoru vsega življenja.
O t. i. zdravilnih ali blagodejnih energijah so občasno poročali v določenih medijih, še največ v ženskih revijah. V posebni mapi so se kopičili članki in zapisi o vseh tistih mestih v Sloveniji, kjer naj bi iz nedrij Zemlje na dan privrele blagodejne energije. Ob tem sem spoznal, da se ob teh energijah pojavljajo tudi izviri čiste pitne vode. Začelo se je večmesečno raziskovanje z obiskovanjem krajev, kjer naj bi bile zdravilne energije. Septembra 2014 je izšla prva v seriji knjigi o blagodejnih energijah in zdravilnih izvirih, vrelcih in studencih z naslovom Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije. Zanimanje za knjigo je bilo izjemno.
Človek se je, ko se je srečal z zdravstvenimi težavami, že od nekdaj zatekal po pomoč k naravi. V njej je iskal rastline in druge snovi, včasih tudi živali, iz katerih si je naredil pripravke in jih, upajoč, da se mu povrne zdravje, tudi užival. Pil je čaje in čajne mešanice, pripravljal je razne tinkture, iz živali mazila in podobno. Iskal je tudi snovi, ki jih daje zemlja, in našel glino, ki jo še danes uspešno uporablja pri zdravljenju.
V naravo in k naravi se je zatekal tudi na drugačen način. V njej je iskal naravne vire, ki bi mu lahko pomagali pri morebitni ozdravitvi. Iskal je – tako je še danes – zdravilne kraje, energijske točke, vrelce in območja, kjer bi lahko lajšal svoje tegobe in bolezni.
Že stari cerkveni viri, predvsem pa nastanek in razvoj nekaterih cerkvenih objektov, govorijo o tem, da so mesta za njihovo postavitev izbirali zelo skrbno, torej ne po golem naključju. To so bila že v preteklosti znana mesta, kjer so na tak ali drugačen način zaznali t. i. zdravilno sevanje, nenavadno blagodejno energijo in ugodne učinke, dobro počutje in podobno. Velikokrat so v prošnji za zdravje pomagale zgolj vera in z njo povezane zaobljube. Domnevamo lahko, da je bila to tudi ob neznatnem znanju iz medicine in možnostih za uspešno zdravljenje pravzaprav še edina ali vsaj redka možnost. Cerkev je na tak način zabeležila številne ozdravitve, tudi čudeže. Verjeti ali ne, to je zgolj vprašanje, na katero bi danes zelo težko odgovorili.
Po knjigi Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije (2014) je leta 2015 izšel drugi del knjige, v kateri sem poleg novih slovenskih odkritij opisal kraje z zdravilnimi energijami in vodnimi viri v sosednjih državah, to je v Avstriji in Italiji ter na Madžarskem in Hrvaškem. Očitno so ljudje začeli drugače gledati na to, kaj v resnici ponuja neokrnjena narava. Obiskovanje čudežnih in zdravilnih krajev se je povečalo, zato sem v novi knjigi (2016) predstavil sto izvirov, vrelcev in studencev, knjigo pa naslovil Zdrave in zdravilne vode Slovenije. A bralke in bralce so še naprej zanimale blagodejne energije, zato sem v eni knjigi z naslovom Energije iz nedrij Zemlje predstavil sto krajev, na katerih se pojavljajo energijske točke, parki in gaji.
V tem desetletnem obdobju sem spoznal, da ljudi bolj kot blagodejne energije zanimajo zdrave in zdravilne vode. Zato sem se leta 2023 odločil preveriti, kakšno je stanje na področju vodnih izvirov. Žal se je v nekaterih primerih pokazalo poslabšanje na račun obdelovanja kmetijskih površin, novih naselitev in novih industrijskih objektov. A k sreči sem odkril tudi nove izvire, hkrati pa ugotovil, da obstoječe in že znane (dobre) izvire urejajo, saj jih želijo približati uporabnikom, torej ljubiteljem dobrih voda. Tako sem na podlagi najnovejših raziskav pripravil in v letu 2023 izdal novo knjigo Popotovanja k najboljšim izvirom, ki je še na voljo v založbi Harlekin No. 1 in v knjigarnah.
Ob vsaki izdaji so me bralke in bralci spraševali o resnični zdravilnosti energijskih točk, parkov in gajev oziroma zdravih in zdravilnih voda. Vsakemu lahko pojasnim, da so številni zapisi nastali na podlagi ustnega izročila in dolgoletnih izkustev. Znano je, da so predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, delno še v Tuhinjski dolini in na Bledu, zdravilnost voda s pridom izkoristili in začeli urejati terme oziroma toplice, od katerih so mnoge znane že iz precej starejših časov (Rogaška Slatina, Radenci).
