Umeščena na slikoviti breg Kolpe, le lučaj od gradu Kostel, nad starodavno vasico pod seboj dominira župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja pri Fari.
Od nekdaj romarska cerkev je za borno število okoliških prebivalcev že pred časom postala izrazito prevelika. Svojo velikost dolguje prav romarski tradiciji, saj so se k priprošnji Marije Vnebovzete pri Fari najraje zatekali romarji iz sosednjega Gorskega Kotarja in Reke na Hrvaškem.
Sedanja romarska cerkev iz 19. stoletja stoji na mestu svoje predhodnice, od katere se je ohranil le zvonik. V novoromanskem slogu jo je zgradil stavbenik Cividini iz sosednjega Broda.
Kostelska deca so tako lepa, ker …
Kostelec, duhovnik in slavist Jože Gregorič je zapisal: »Kostelska deca so tako lepa, ker noseče matere gledajo prelepo Marijo Vnebovzeto pri Fari.« In res jo je Pavel Künl v oltarni sliki upodobil izredno lepo in čuteče. Levi stranski oltar je prav tako njegovo delo, posvečen je sv. Ani, desni pa sv. Martinu.
Povojnemu uničevanju sakralnih objektov na Kočevskem so se cerkve v Kostelu na srečo v dobri meri izognile. Je pa zato leta 1954 izginila v plamenih za Kostelce izjemno pomembna romarska cerkev Žalostne Matere Božje na Zdihovem. Nekaj opreme je domačinom le uspelo rešiti, tako je pri Fari zavetje našla tudi zdihovska Žalostna Mati Božja, ki je pred tem že bila umaknjena na Zdihovo iz kapele na Ravnah. Kip nesrečne begunke, trikrat prestreljen, sedaj pri Fari opominja na neke druge, izrazito težke čase.
Na desni zadnji strani cerkvene ladje je votlina lurške Matere Božje, postavljena po zaobljubi kostelskega župnika Josefa Gliebeja, ki si je pri lurški Materi Božji izprosil vid.
Pokrajina, ki počiva v božjem naročju
Največji kostelski praznik je veliki šmaren (15. avgust), ko se k Fari zgrnejo množice Kostelcev, izseljencev in romarjev z vse Slovenije in Hrvaške. Slovesni sveti maši sledita povorka v ljudskih oblačilih in sejem domače obrti.
Z edinstvenim kostelskim narečjem, ki premore celo obsežen narečni slovar, se obiskovalci lahko srečajo v Pastoralnem domu Jožeta Gregoriča in kostelskega narečja, umeščenem tik ob župnišče pod cerkvijo. Tam se lahko pomerite v kvizu izvirnih kostelskih narečnih besed in si prislužite priročno darilce.
Idilično lepa kostelska pokrajina nudi prenekatere možnosti za rekreacijo in preživljanje časa v naravi. Predvsem imajo Kostel radi pohodniki, ki se velikokrat po bogati gozdni pokrajini sprehodijo od cerkvice do cerkvice in občudujejo njihovo izvirnost in preprostost, marsikatera od njih namreč datira še v 17. stoletje. TŠD Kostel in župnija Fara za zaključene skupine z veseljem pripravita romarski pohod po kostelski sakralni dediščini, združen z ogledom gradu Kostel, piknikom na bregu Kolpe ali domačim kosilom na turistični kmetiji in brezplačno degustacijo kulinarične poslastice – kostelskega želodca. Čas in zahtevnost hoje vedno prilagodimo vsaki skupini posebej.
Ravno na meji med občinama Kostel in Osilnica, visoko nad kanjonom Kolpe, na hribu, imenovanem Peščenec, stoji cerkev sv. Ane in Joahima. Osupljivi razgled je nagrada za pot po sicer kratki, a strmi in kamniti stezici, ki vodi do cerkvice. K sv. Ani radi poromajo tako naključni mimoidoči kot obiskovalci, ki si zaželijo tišine, miru in odmaknjenosti.
V letu 2025 bo sv. Ana gostila kar dva romarska shoda. Prvega 25. junija, ob 10. uri, drugega pa 3. avgusta, prav tako ob 10. uri.
Prisrčno vabljeni v objem tišine in globokega miru Kostela. Pokrajine tako lepe, »kot da bi počivala v božjem naročju« (J. Gregorič).
Vabljeni, da nas obiščete tam, kjer je tišina doma
Na voljo smo vam: info@tsdkostel.si ali 040-516-660.
Besedilo: Letig Žagar Nataša, TŠD Kostel
Fotografije: TŠD Kostel
