Kartuzija Pleterje je edini še delujoči kartuzijanski samostan v Sloveniji, ki leži v bližini Šentjerneja. Na mestu, kjer je v desetem stoletju stal grad Sicherstein, je leta 1403 celjski grof Herman II. ustanovil pleterski samostan svete Trojice, v drugi polovici 18. stoletja je bil samostan razpuščen in v roke kartuzijancev je prišel spet šele leta 1899. Zdaj se ta spokojni kraj, obdan s tri metre visokim in skoraj tri kilometre dolgim obzidjem, ponaša z ohranjeno gotsko cerkvijo sv. Trojice. Ohranjeni sta tudi bogata knjižnica in likovna zbirka, katere del je našel zatočišče v nekaj kilometrov oddaljenem kostanjeviškem samostanu, danes Galeriji Božidarja Jakca. V Pleterjah je nekdaj služboval tudi Josef Ressel. Danes obiskovalci v samostan nimajo vstopa, lahko pa meniško življenje spoznajo ob ogledu multivizijskega prikaza v zakristiji gotske cerkve sv. Trojice, mogoč je tudi prijeten sprehod po Poti zgovorne tišine okrog obzidja kartuzije in ogled Muzeja na prostem Pleterje.

Kartuzija je katoliški samostan, kjer se menihi posvečajo hoji za Kristusom v izključno kontemplativnem življenju. Menihi tega reda si prizadevajo za strogo tišino, molitev in osamo, v kateri se posvetijo duhovnemu življenju. Danes po vsem svetu živi približno 350 kartuzijanov in kartuzijank v 21 hišah, na čelu vsake hiše je prior, vsi spadajo pod okrilje Velike kartuzije v švicarskem Chartreuxu. V Kartuziji Pleterje, ki je sicer za obiskovalce zaprt moški samostan, trenutno prebiva 17 menihov, ki prihajajo iz različnih držav po svetu. Poglavitna želja in cilj kartuzijanskega reda sta: v tihoti in samoti najti Boga. K temu edinemu cilju stremijo kartuzijani na dva različna načina: kot patri (menihi v klavstru – v celicah) ali kot bratje (menihi – laiki). Celica patra je pravzaprav enonadstropna hišica, obdana z vrtičkom. Spodaj je delavnica, opremljena z orodjem, potrebnim za delo – saj patri tudi ročno delo opravljajo kar v celici –, zgoraj so predsoba, majhna kopalnica ter spalnica, kjer menih preživi večino časa: tukaj moli, študira, jé in spi. Z izbiro omejenega življenjskega prostora (klavzura) se menihi lahko v celoti posvetijo le kontemplaciji.

Od prvotnega poslopja kartuzije iz 15. stoletja je ostala samo cerkev sv. Trojice, ki je edinstven primer gotske sakralne stavbe v srednji Evropi. Zasnova cerkve odraža značilnosti gotskega sloga. Zgrajena je bila kot osrednji del samostana, kjer so menihi opravljali svoje verske obrede. Poudarek na tišini in molitvi je bil ključen, zato je bila cerkev zasnovana preprosto, a veličastno. Zunanji videz cerkve je skromen, vendar notranjost prekipeva od gotskih značilnosti, kot so visok strop, vitki stebri in velika okna, skozi katera je prihajala svetloba, kar je ustvarjalo duhovno vzdušje. Danes je gotska cerkev v Kartuziji Pleterje ne le verski prostor, ampak tudi kulturna dediščina, ki obiskovalcem omogoča vpogled v preteklost. Cerkev je del večje turistične ponudbe, ki vključuje ogled multivizije, ki obiskovalcem ponuja edinstveno izkušnjo zgodovine pleterske kartuzije. Zaradi akustičnih značilnosti cerkve in intimnega vzdušja v njej pogosto gostijo manjše akustične zasedbe, koralno petje ipd.
Kartuzija Pleterje leži v tihi dolini ob vznožju Gorjancev, s severne strani jo obdajajo vinorodna pobočja Pleterskega hriba. Sklop samostana obdaja visoko obzidje kot ločnica med zunanjim svetom in skrivnostnim svetom tišine, miru. Okrog obzidja kartuzije poteka tudi enourna sprehajalna pot, imenovana Pot zgovorne tišine, na kateri pohodniki ob citatih iz Pravil kartuzijanskega reda spoznavajo življenje menihov v belih kutah.

Glede na to, da se menihi preživljajo z delom lastnih rok, je nekdanji prior kartuzije p. Janez Hollenstein, ki se je zavzemal za naravi prijazno gospodarstvo, zasnoval blagovno znamko PLETER, ki je danes uveljavljena in spoštovana v Sloveniji in po svetu. Izdelke in pridelke kartuzije je mogoče kupiti v samostanski prodajalni in na spletu. Edina še delujoča kartuzija v Sloveniji zvesto obdeluje zemljo, katere sad so različni izdelki. Poleg nepogrešljivega cvička je tradicija pleterske kleti tudi mašno vino. Gre za suho vino, pridelano iz sort šardone, sivi pinot, kerner in laški rizling. V boljših letnikih pridelujejo vrhunska sortna vina, predikatna vina in penine. Hruške, jabolka, slive in brinove jagode predelujejo v naravna žganja, ki zorijo v lesenih sodih pleterske kleti. Posebnost med temi žganji je pleterska hruška, ki zraste v steklenici in jo nato zalijejo s hruškovim žganjem, ter grenčica, v kateri je sadno žganje oplemeniteno z 49 zelišči. Na samostanskem vrtu stoji velik čebelnjak. Poleg cvetličnega in kostanjevega medu pridelujejo še cvetni prah, propolis, izdelujejo medeni liker, medico in sveče iz čebeljega voska.
Poleg kartuzije leži Muzej na prostem Pleterje, kjer je več s slamo kritih lesenih hiš in gospodarskih poslopij, značilnih za Šentjernejsko polje. Najbolj značilna je Kegljevičeva domačija z letnico 1833 nad vrati, v kateri si je mogoče ogledati vežo s črno kuhinjo, osrednji prostor s krušno pečjo ter dve kamri. V muzeju na prostem med ogledom stavbne dediščine predstavijo zgodovino in značilnosti vsake stavbe, pripravijo tudi različne delavnice izdelave glinenih izdelkov, ki so značilni za to območje, in degustacije.
Besedilo: Tanja Brate, Občina Šentjernej
Fotografije: Občina Šentjernej
Naslovna fotografija: Jošt Gantar