»Skriti med hribi Škofjeloškega pogorja ležijo lepi kraji in sončne vasice, kjer živijo prijazni ljudje. S Škofjo Loko so povezani prek Selške in Poljanske doline. Ko v Poljanah zavijemo proti Javorjam in se nam na dobrih 600 metrih višine odpre pogled na Blegoš, Koprivnik, Mladi in Stari vrh ter očarljive vasice, ki so posejane po pobočjih, razumemo, zakaj je pisatelj Ivan Tavčar tod črpal navdih za svojo povest Cvetje v jeseni …« Tako območje, kjer že več kot štiri desetletja skrbi za razvoj turizma, opisuje Turistično društvo Stari vrh.
TD Stari vrh je dejavno že dobra štiri desetletja. Kot je povedal Tomaž Ažbe, njegov predsednik (drugi mandat), društvo skrbi za ohranjanje tradicije tukajšnjih krajev, še zlasti z vsakoletno tradicionalno prireditvijo Dan oglarjev, za urejenost pohodniških in kolesarskih poti ter urejenost območja na splošno; ima tudi pomembno povezovalno vlogo med turističnimi ponudniki. »Društvo skrbi, da se razvijamo in promoviramo kot celota, ne vsak zase.« Ima okoli dvajset aktivnih članov (njegovo članstvo je sicer nekajkrat večje), mlajših in starejših, ki dobro sodelujejo: mlajši spoštujejo izkušnje in znanje starejših, starejši pa spretnosti in znanje mlajših, je povedal sogovornik.
Ohranjena narava je po mnenju Tomaža Ažbeta, ki sicer dela na smučišču Stari vrh (je vodja obratovanja žičniških naprav), ključni razlog, zaradi katerega zahajajo obiskovalci v te kraje; turistične kmetije, domača kulinarika, gostoljubnost. Urejene pohodniške in kolesarske poti. Zadnji dve leti družinski pustolovski park. Tujih turistov je čedalje več, razlaga, a za zdaj se večinoma ustavijo tu na poti v turistično bolj znane kraje, Bled ali Bohinj, denimo. A sogovornik je prepričan, da hribovito območje med Selško in Poljansko dolino že ponuja dovolj, da bi jih lahko zadržalo dalj časa.
Vse leto vodeni pohodi
TD skrbi za vzdrževanje osmih označenih pohodniških poti na tem območju. V vasi Javorje, ki je središče krajev pod Starim vrhom, je znamenje meteorita Javorje, ki ga je našel domačin v gozdu, najdišče meteorita pa je del ene tematskih pohodnih poti, ki povezujejo kraje pod Starim vrhom. Druga pelje na Blegoš, skozi Žetino, kjer živi in ustvarja uveljavljeni kipar in slikar samouk Peter Jovanovič. (Iz lipovih, hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša že več desetletij dolbe podobe iz življenja. Oživlja ljudi iz domače vasi, literarne junake in motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih.) Tretja pot pelje proti Mlaki, mimo domačije, kjer so posneli prizore filma Cvetje v jeseni. Več poti pa obkroža Stari vrh. Turistično društvo med letom pripravi osem pohodov po njih: prvi v letu je Zimski pohod, ki bo letos 23. februarja, aprila bo pohod Meteorit, maja Pohod s pesmijo, junija pohod Javorje–Žetina–Javorje, junija Pohod na Blegoš kot nekoč, avgusta, v sklopu prireditve Dan oglarjev, bo Pohod med gorami, septembra Lovski pohod, zadnji pohod v letu pa je Po Valentinovi poti, konec oktobra. Na njih pohodniki spoznavajo tukajšnjo naravno, pa tudi kulturno-zgodovinsko dediščino – z ustavljanjem na zanimivih točkah.
Ohranjanje tradicije oglarjenja
Lani so na Grebljici pripravili že 47. Dan oglarjev, osrednjo prireditev društva, ki je na prvo avgustovsko nedeljo. Tako ohranjajo stare običaje, čeravno je v teh krajih tradicija kuhanja oglja še kako živa; na tem območju je še pet aktivnih kopišč, je povedal Tomaž Ažbe.
Na prireditvi si je bilo lani mogoče ogledati spravilo lesa, postavljanje kope, prikaz oglarjenja, slovesen prižig kope in uporabo oglja; pripravili so tudi razstavo starih traktorjev in strojev ter starih motornih žag in orodja, nastopili so ljudski pevci in godci.
Največ sončnih dni v letu
Turizem v teh krajih sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja; tukaj naj bi bili po navedbah TD Stari vrh zametki kmečkega turizma v Sloveniji. Zdaj je v gostiščih, kočah in na kmetijah na voljo okoli dvesto postelj.
Na območju, kjer deluje TD Stari vrh, živi nekaj več kot 750 prebivalcev. Živahna je domača obrt, iskani so domači izdelki tukajšnjih mojstrov. Ljudje se bodisi vozijo na delo v dolino bodisi so samozaposleni, ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Ker naj bi bili ti kraji kraji z največ sončnimi dnevi v letu, sta rastje in sadje posebno žlahtna; poznavalci vedo, da se tod dobi najboljše češnjevo žganje, pravijo v TD Stari vrh.
Rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta
Sicer pa, nadaljujmo uvodno predstavitev vasi pod Starim vrhom: »Če krenemo naprej, v vasi Dolenčice opazimo spomenik slikarju Antonu Ažbetu. Stoji ob njegovi rojstni hiši iz 17. stoletja, v kateri je urejena slikarjeva spominska soba.« (Ažbe je bil osrednja slovenska slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Od leta 1891 do leta 1901 je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo, ki so jo med drugim obiskovali Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matej Sternen). »Nekoliko više je vas Javorje, središče teh krajev. Na hribčku nas pozdravi farna cerkev sv. Tilna. Nedaleč proč je znan gostilna Blegoš. V Javorjah se je rodil pesnik, pisatelj, bogoslovec in misijonar Luka Jeran. Iz Javorij razgledna cesta pripelje v vasico Četena Ravan, kjer se je rodil jezikoslovec in pesnik Gregor Kek. Nadaljujemo pot in ko se pogled odpre na Karavanke in se cesta prevesi na selško stran, prispemo na smučišče Stari vrh. Sredi smučišča, na lepi razgledni točki, stoji koča Stari vrh. Tu je popotnik in turist vselej, v vseh letnih časih, prijazno in dobro postrežen. Malce niže je družinski pustolovski park z različnimi izzivi, plezalno steno in zip-linom, primeren tudi za manjše otroke.«
Tomaž Ažbe pravi, da so uspešno društveno delo, dejstvo, da društvo ljudi povezuje med sabo (pa ne samo na območju, kjer deluje, temveč tudi širše; tako dobro sodelujejo tudi s Turistično zvezo Gorenjske, na primer), to, da je območje, kjer društvo deluje, urejeno in lepo, zadostna motivacija za (dolgoletno) članstvo v njem in zdaj predsednikovanje društvu.
Mateja Gruden
