To je znameniti slogan Pohoda ob rapalski meji, na katerega vse ljubitelje pohodništva, narave, druženja vabi Turistično društvo Žiri. Na rekreativnem pohodu oživljamo zgodovinske utrinke, povezane s staro mejo; mogoče na poti srečamo tudi kontrabantarico ali nas preseneti kakšen varuh meje.
Obiskovalci planinskih poti ali kolesarji, ki se podajo na žirovski kolesarski krog po hribih zahodno od Žirov, na poti naletijo tudi na delček zanimive zgodovine, ki je močno zaznamovala življenje tamkajšnjega prebivalstva v obdobju med obema svetovnima vojnama. Pozoren opazovalec bo ob stezi ali poti našel nekakšne betonske kamne, na katerih je vtisnjena velika črka I in na drugi strani črka J. Na kamnu je še letnica 1920 in zaporedna rimska številka. To so mejniki tako imenovane rapalske meje. Ta je po koncu prve svetovne vojne ločevala Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS (Jugoslavijo). Ime je dobila po italijanskem letoviškem kraju Rapallo, kjer so leta 1920, od tod tudi letnica na mejniku, podpisali pogodbo o vzpostavitvi nove državne meje.
Žiri ležijo na koncu – ali na začetku Poljanske doline, na gorenjskem jugu, na meji s Primorsko in Notranjsko. To je bil že od nekdaj obmejni kraj. Po hribih zahodno od Žirov poteka naravna meja – razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem, meja med porečjema Sore in Idrijce. Razvodnica je hkrati naravna ločnica med osrednjo in zahodno Slovenijo ter Gorenjsko in Goriško. Že v rimskih časih je tu tekla meja med provincama Italijo in Panonijo, v srednjem veku pa meja med loškim gospostvom freisinških škofov ter med tolminskim in idrijskim gospostvom na drugi strani. Najbolj mejno je bilo to področje v času med obema vojnama, ko je pretežno po razvodnici potekala državna meja med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo, t. i. rapalska meja. Z vzpostavitvijo rapalske meje je 12 naselij, ki so dotlej spadala v žirovsko občino, pripadlo Italiji. Domače prebivalstvo se ni predalo in je kljubovalo tujemu vsiljivcu. Ena izmed glavnih dejavnosti za preživetje in dodatni zaslužek je postalo tihotapstvo ali kontrabant.
Na nekdanjo rapalsko mejo danes spominjajo številni materialni ostanki: mejniki, kaverne, vojašnice, utrdbe Alpskega zidu, drugi objekti, ki so jih zgradili Italijani (npr. ceste).
Turistično društvo Žiri od leta 2004 organizira rekreatvini pohod po poteh ob nekdanji rapalski meji. Stara meja je v žirovski zgodovini pustila velik pečat. Še bolj v vaseh in zaselkih, ki so pripadli italijanski državi. Nasilno potujčevanje, prepoved rabe slovenščine, uvedba italijanskih šol itd. je otežilo življenje domačega prebivalstva in dolgoročno ogrožalo obstoj slovenstva.
Skozi leta smo oblikovali slogan pohoda: »Nekdaj nas je ločevala, naj nas danes združi, naj bo kraj srečanja.«
Voden pohod je primeren za srednje izurjene pohodnike vseh starosti. Poteka po nezahtevni planinski poti z vmesnimi postanki. Tempo hoje je prilagojen. Višinska razlika po poti znaša 540 m. Štart pohoda je v sedišču Žirov (478 m). Sledi vzpon na Mrzli vrh (987 m). Na poti bodo v igri in besedi predstavljeni zgodovina in zanimivi, tudi hudomušni dogodki iz časa, ko je domače prebivalstvo ločevala vsiljena državna meja. Pri planinski koči na Mrzliku bo sledilo druženje vseh pohodnikov ob kulturnem programu, jedači in pijači.
Pohod ob rapalski meji bo v nedeljo, 20. septembra. Štart iz središča Žirov bo ob 9. uri. Srečanje pohodnikov pri koči na Mrzlik (Mrzli vrh) pa od 12. ure dalje.
Vlasta Pečelin
