Vodnik interpretator je vodnik, ki pri svojih vodenjih nakaže poti do različnih pomenov, ki jih ima dediščina. Pri tem uporablja sredstva in metode, ki nam omogočajo poglobljeno doživljanje dediščine. Povedano drugače, vodnik interpretator gradi zgodbe skupaj z obiskovalci s pogovorom. Tako pri razlagi dediščine ne gradi le na informativnem prikazu, temveč pomaga pri gradnji odnosa do dediščine ter spodbuja refleksijo do vrednot, ki se jih dotakne pri interpretaciji.
Izdelek projekta Kakovost v interpretaciji dediščine
Usposabljanje za vodnika interpretatorja je nasledilo in nadgradilo Evropsko združenje za interpretacijo dediščine – Interpret Europe. Pri tem je usposobilo mednarodno ekipo trenerjev, katere del sem v letu 2016 postala tudi sama. Program se tako izvaja po celotni Evropi. Večkrat sva ga v zadnjih letih izpeljali (s kolegico Heleno Vičič) tudi v Sloveniji, tako imamo v naših vrstah kar nekaj kolegov, ki nosijo naziv vodnik interpretator oz. vodnica interpretatorka.
Intenzivno od prve kave dalje
V 40-urnem usposabljanju (5 dni) udeleženci spoznajo teorijo interpretativnega vodenja, predvsem pa vso teorijo preizkusijo v praksi v različnih okoliščinah. Po besedah udeležencev je prav odziv in ovrednotenje kolegov velika dodana vrednost usposabljanja, čeprav za mnoge še dodatno breme, ko te gledajo stanovski kolegi. Velik del usposabljanja je tudi zaključni interpretativni nastop, ki se posname, nato mora udeleženec podati samooceno svojega nastopa. Mnogi imajo z ogledom posnetka še največ težav.
S papirja v življenje
Če se med usposabljanjem udeleženci še malce lovijo s terminologijo ter s tem, kako univerzalne koncepte (npr. življenje, svoboda, boj, rojstvo, smrt, zdravje …) vključiti v svoje stavke, ki jih kot svetilniki vodijo pri interpretativnem vodenju, je zaključna naloga – priprava interpretativnega sprehoda – velikokrat prelomna točka pri razumevanju ter sidranju interpretacije kot metodologije, ki nam zleze pod kožo.
Pod mostovi Maribora
Še posebno me veseli, ko naloge, ki so zelo aplikativno usmerjene, zaživijo kot primeri interpretativnega vodenja. V dosedanjih letih jih je zaživelo več deset. Ne bi želela koga izpustiti, a za primer sem izbrala nalogo, ki sem jo spremljala od nastanka do izvedbe za skupino. Za uspešno opravljeno usposabljanje je treba oddati nalogo le na papirju, a kdor ve, zakaj in po kaj pride na usposabljanje, mu je seveda cilj nekaj več.
Ko sem konec leta 2018 v sodelovanju s Klubom profesionalnih turističnih vodnikov izvedla usposabljanje sredi Ljubljane, je nanj prišla tudi zavedna Mariborčanka Jasmina Možič. Usposabljanje je izkoristila za raziskovanje svojih meja in okvirjev, v katerih se giblje, in ko je v zaključni nalogi prišla na svoj teren, je na papir spravila idejo o interpretativnem vodenju, ki vključuje mostove čez reko Dravo. Svoj interpretativni sprehod je zasnovala na tem, kako mostovi povezujejo in prispevajo k razvoju mesta. Tako je funkcionalnim objektom, ki jih opazimo, ko so zaprti in moramo po daljši poti, dala mesto v razvoju mesta in nagovorila naše vrednote, kot so skupnost, dostopnost in še kaj. Ob prvi priložnosti sem seveda izkoristila možnost in generacijo udeležencev usposabljanja kot primer dobre prakse peljala k Jasmini. Tako sem lahko sama preverila končni izdelek, udeleženci pa so videli, da končni izdelek ni nujno samo črka na papirju.
O kovačevih kobilah
Seveda je na mestu vprašanje interesentov za usposabljanje, ‘kaj pa vi počnete v življenju’. Čeprav sem imela na začetku več izkušenj z izvajanjem delavnic kot vodenjem skupin, sem kmalu ugotovila oz. se odločila, da moram vse, kar prenašam na usposabljanju, tudi sama preizkusiti v različnih skupinah in okoliščinah. Tako se je rodilo in se rojeva kar nekaj projektov, kjer sledim metodologiji interpretativnega vodenja. Po toliko letih občasno izpustim izpolnjevanje tabel, a mentalna lista ostaja: Katera čutila bom angažirala pri doživljanju dediščine? Katere plati zgodbe bom predstavila in katera čustva/vrednote bom nagovorila pri obiskovalcih? Kako jih bom skozi pogovor povabila k soustvarjanju zgodb? Kako bom vplivala na njihov odnos do dediščine?
Ker me je v zadnjih letih pritegnilo pripovedovanje ljudskih zgodb, smo se s kolegicami iz društva Legende lotile projekta Sprehodi z legendami. Tam ne le pripovedujemo zgodbe (predvsem ljudske in resnične) v prostoru, ampak jih tudi interpretiramo. Zakaj živijo zmaji v gorah, ki so polne vode? Pridružite se nam in bomo skupaj ugotovili, kje se srečata ljudsko slovstvo ter geologija.
Janja Sivec, samozaposlena v kulturi, interpretatorka kulturne dediščine
in predsednica KD Legende
Fotografije: osebni arhiv
Naslovna fotografija: Na kmetiji, kjer naj bi se skrivala zakleta grofica, ki čuva sode zlatnikov, so arheologiji našli rimske kovance. Bi bil lahko tudi to zaklad?
