200 let zdraviliškega parka Dobrna: V zelenem raju pod Paškim Kozjakom

0
393

»Ko pomislimo na Dobrno, se najprej spomnimo na terme, na termalno vodo. Takoj za tem pomislimo na čudovit park, na katerega smo zelo ponosni,« nam je v Zdraviliškem parku Dobrna povedala predsednica turističnega društva in dolgoletna turistična delavka Marija Deu Vrečer. »Park z veseljem obiskujemo ter ga predstavljamo obiskovalcem,« je še dodala. Letos Dobrna obeležuje dvestoto obletnico njegovega nastanka.

Pred upravo

»Park med drugim bogati aleja dreves divjega kostanja, ki je bila v zadnjem času obnovljena,« je ponosna Dobrnčanka. Pred dvesto leti jo je zasadil grof, tedanji lastnik term, ki jih je tako želel povezati s središčem kraja. Zanimivo je, da pravijo domačini Zdraviliškemu delu Dobrne še dandanes ‘toplice’. V aleji je tudi nekaj lipovih dreves ter od letos nekaj novih kostanjev, in to rumenocvetnih. Ti naj bi se bolje odzvali na bolezen, ki ogroža druge kostanje.

Tudi redka drevesa

Ostali deli parka so nekoliko mlajši od aleje. Zdraviliški park bogati veliko različnih, tudi redkejših drevesnih vrst. Med njimi so na primer sekvoja, ginko, veliki klek, stebrasti gaber, platana, beli topol, rdečelistna bukev, tisa, pušpan v drevesni obliki … Vseh skupaj je oseminštirideset. Nekatera drevesa so zelo stara. Sekvoja pri Vili Higiea je bila na primer posajena že davnega leta 1848. »Imamo tudi skupino lip in kostanjev, ki so jo stari vrtnarji imenovali kar katedrala,« je razlagala Deu Vrečerjeva. »Park ni toliko bogat po gredicah, kot je na primer Mozirski gaj, saj te v naš park ne sodijo,« je dodala. Za Dobrno pa so drevesa na splošno velikega pomena, saj je poimenovana po hrastu dobu. Tega v zdraviliškem parku zelo dolgo ni bilo, zato ga je leta 1982 na lastno pobudo posadil gozdarski inženir iz Slovenske Bistrice. Dobova lista sta upodobljena tudi v dobrnskem občinskem grbu.

Deu Vrečerjeva je spomnila na nekdanje anketiranje zdraviliških gostov, ki so jih vprašali, kaj najprej obiščejo na Dobrni. »Kar 90 odstotkov jih je napisalo, da gredo najprej v park,« je povedala. Ta je prav tako priljubljen med domačini, še posebej odkar je v njem medgeneracijska točka. Na balinišču se srečujejo predvsem upokojenci, poleti je na igrišču veliko tenisačev, park je izhodiščna točka pohodnikov, blizu je trim steza … Prihajajo – oziroma se pripeljejo pa tudi nezaželeni obiskovalci, mopedisti.

Gosposka hiša in vila na Trati

Varovani park

Zdravilišče Dobrna je zaščiteno kot kulturni spomenik lokalnega pomena. »Znotraj območja še posebej varujemo zdraviliški park in posamezne stavbe, prepoznane zaradi svojih arhitekturnih posebnosti,« poudarja odgovorna konservatorka Zdraviliškega parka Andreja Mihelčič Koželj, ki dela v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine.

»Od prve polovice 19. stoletja naprej skozi stare vedute in upodobitve sledimo razvoju zdraviliškega parka. Upodobitev iz stare Kaiserjeve suite in tudi Franciskejski kataster – oboje iz leta 1825 – nam na ravnici ob potoku Dobrnica predstavita razvejane in dolge sprehajalne aleje, parkovne poti, obdane z drevoredi,« dodaja Mihelčič Koželjeva. Sredi 19. stoletja, po novem vzponu dobrnskega zdravilišča, so se lastniki spet posvetili urejanju zdraviliškega parka. V njem je bilo živahno. »Park je bil središče družabnega življenja, v prijetni senci parkovnih dreves so se obiskovalci sprehajali in v kavarni Mlečna Marjanca pili kozjo in kravjo sirotko, kavo, tudi vročo čokolado,« omenja konservatorka. Poudarja, da je Zdraviliški park Dobrna najbolje ohranjeni zdraviliški park v Sloveniji.

Park bo preživel

V zdraviliškem parku je narava v zadnjem obdobju večkrat pokazala svojo rušilno moč. Pred šestimi leti ga je uničeval žled, pred tremi leti vetrolom in snegolom ter lani hudo poletno neurje. Občina Dobrna je zadnja tri leta izvedla tri večje in več manjših projektov obnove in revitalizacije parka.

»Najprej smo opravili večja arboristična dela na drevnini, tako da smo s pomočjo alpinistov povezali vrhe in veje večjih dreves, da bi jih zavarovali proti lomu. Obrezali smo suhe in odvečne veje, podrli oslabela in suha drevesa, frezali štore ter posadili nova drevesa,« je povedala Urška Vedenik iz Občine Dobrna. Tako so podaljšali življenjsko dobo večine dreves v parku. Dela so bila opravljena po načrtih pooblaščenih arboristov in celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sledila je prenova javne razsvetljave ter celotne urbane opreme parka, kar je zdaj v duhu starih časov. V tem duhu je bila obnovljena tudi osrednja sprehajalna pot, ki je znova peščena. Starinsko podobo so dobili tudi mostički, ki so bili dotrajani in neprimerni. Že leta 2018 je občina v okviru projekta LAS postavila medgeneracijsko točko. »Veseli smo, da je zaživela, saj je dobro obiskana. Obiskujejo jo občani različnih generacij in skupin, ki jim je namenjena,« je povedal župan Martin Brecl. Prav tako je bil postavljen infomat za informiranje ranljivih skupin. Prilagojen je uporabnikom na invalidskih vozičkih.

Občina je v zdraviliški park vložila vsega skupaj okoli 250 tisoč evrov, od česar je precejšen del sredstev iz državnega proračuna, Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev 23. člena Zakona o financiranju občin. Vlaganja so bili nujna, sredstva se ‘vračajo’ z zadovoljnimi obiskovalci. »Zaradi raznolikega rastja ponuja park obiskovalcu v vsakem letnem času izjemna doživetja. Poleti nas navdušuje z naravno svežino in hladom, spomladi in jeseni nas popelje v mavrični svet barv. Ravnodušne nas ne pusti niti zimska idila mogočnih dreves ter različnih kotičkov,« je dodal župan ter spomnil tudi na divje živali, ki jih je mogoče srečati v tem parku.

Zaradi občinskih vlaganj bo ta izjemni park, ki je bil ogrožen, preživel. Njegov dvestoti jubilej je nameravala Dobrna počastiti junija z velikim koncertom, ki pa je zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa odpadel. »Zaradi velikih tveganj in omejitev v turizmu večjih dogodkov trenutno ne načrtujemo,« je še povedal župan.

Avtor: Branko Jeranko NT/RC Celje

Foto: SHERPA in Muzej novejše zgodovine Celje (zbirka Pelikan)

PUSTI SPOROČILO