Spoštovane bralke, cenjeni bralci!
V šestem razredu osnovne šole sem za šolski spis o pohodu s skupino osnovnošolskih prijateljev na Črno prst prejela prvo nagrado. »Naša gora, ki te vabi in te zbega. Potem spet verjameš, da je Kekec res živel, da je ugnal Pehto in Bedanca,« je odlomek iz tega spisa. Prinesel mi je nov nahrbtnik, besedilo pa so objavili v Planinskem vestniku. Uf, kako sem bila ponosna!
Če se prav spomnim, so nagrade prispevali v žal že zdavnaj propadli tovarni volnenih izdelkov Bača Podbrdo iz mojega rojstnega kraja. Po njem se lahko sprehodite po sila zanimivi dediščinski poti Mrouce cajta, kar pomeni drobtinice časa. Več o poti in Podbrdu v Baški grapi si lahko preberete na 25. strani. Včasih je bil »Piedicolle« sila pomemben kraj. Italijani so mu menda rekli kar »Picollo Parigi«, mali Pariz. V naši domači hiši je bil celo bar/restavracija z imenom »Nuova Italia«.
Moje prvo nagrajeno besedilo je bilo objavljeno tudi v tovarniškem glasilu, kar sem izvedela šele pred kratkim, ko mi je izvod prijazno podaril bratranec, ki je bil nekoč zaposlen v tovarni.
V Sloveniji imamo kar 700 tematskih poti ter ogromno označenih pešpoti, vključno s štirimi kraki Jakobove poti (Dolenjski, Primorski, Ogrski, Gorenjski), tremi vejami Evropskih pešpoti (E6, E7, E12) in krožnimi potmi po sredogorju (npr. Loška planinska pot, Idrijsko-Cerkljanska planinska pot). Posebno pozornost si zaslužijo tudi daljinske pohodniške poti, kot sta Alpe Adria Trail – pohodniška pot po »rajskem vrtu« – in Juliana Trail, ki s svojimi 267 kilometri objema Julijske Alpe.
Slovenija se lahko po gostoti in kakovosti svojih poti primerja z vodilnimi pohodniškimi destinacijami v Evropi. Ima več kot 10.000 kilometrov markiranih poti, ki prečesavajo raznolike pokrajine – od Alp do kraškega sveta in panonskih ravnic. Mednarodno prepoznavnost pa ji zagotavlja tudi dobra označenost poti, saj sistem Knafelčeve markacije pohodnikom omogoča enostavno orientacijo, tudi na zahtevnejših terenih. Po mnenju doc. dr . Tomija Špindlerja, predavatelja na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru in strokovnjaka za športni turizem, je pohodništvo ključna oblika aktivnega turizma, ki združuje rekreacijo, stik z naravo in trajnostni razvoj podeželskih skupnosti.
Pohodništvo spodbuja odgovorno ravnanje z naravnimi viri, zmanjšuje negativne vplive množičnega turizma in prispeva k razvoju lokalnih skupnosti. Pomaga tudi podaljševati turistično sezono, saj je priljubljeno v vseh letnih časih. Kljub temu se srečuje z izzivi, kot so čezmerna obremenitev priljubljenih poti, potreba po vzdrževanju infrastrukture ter ozaveščanje pohodnikov o odgovornem vedenju v naravi.
Pohodništvo ima tudi izjemen vpliv na zdravje in dobrobit posameznika. Dokazano izboljšuje telesno pripravljenost, krepi srčno-žilni sistem ter pozitivno vpliva na duševno zdravje. Sposobnost narave, da nas umiri, sprosti in poveže z bistvom življenja, je nekaj, kar moramo negovati.
Zato – obujte pohodne čevlje, oprtajte nahrbtnik in se podajte v naravo. Morda vas bo, tako kot mene v otroštvu, prav kakšen nepozaben pohod spodbudil k pisanju zgodbe, ki bo ostala zapisana za prihodnje rodove.
Polona Frelih, urednica
Naslovna fotografija: Jutro na Črni prsti, avtor: Jošt Gantar
