Tilen Nipič je turistični strokovnjak in zanesenjak, ki ga je v študij turizma vodilo srce. Nič čudnega, da je ob mojem izzivu, s kakšnim sloganom bi v Slovenijo pritegnil mlade obiskovalce, po strokovnem premisleku predlagal Slovenija – divja v srcu. Po mojem je odličen in se še precej boljše sliši v angleščini »Slovenia – wild at heart«. V turizmu ga je pritegnila predvsem ustvarjalnost, kar je tudi razlog, da imamo pri Turistični zvezi Slovenije z njim velike načrte.
Naš prvi resni skupni izziv bi morala biti zaključna tržnica osnovnošolskega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki letos poteka na temo T&T tradicija v trendu, kar pomeni, da se je naš podmladek soočil z nalogo, kako dediščino predstaviti v sodobni preobleki.
Kako dobro jim je to uspelo, se bomo lahko prepričali 15. maja v Lipici, kjer bodo na ogled postavili inovativne turistične produkte. Naš sogovornik Tilen Nipič bi se moral prvič preizkusiti v vlogi člana ocenjevalne komisije, a je zaradi drugih obveznosti sodelovanje odpovedal.
»Glede na to, da gre za obšolsko dejavnost, pričakujem dobre izdelke. Obšolske dejavnosti so tako kot prostovoljstvo nekaj, kar počneš, ker ti je všeč«, je potegnil zanimivo vzporednico. Po njegovem mnenju mladi preko tovrstnih projektov spoznajo, kako je ustvarjati turistične produkte in kako jih predstaviti na inovativen način.
»To je dobra praksa za mlade. Najbolj bi izpostavil ustvarjalnost, ki pri obšolskih dejavnostih lažje pride do izraza. Od mladih se pričakuje, da se učimo in delamo stvari po starem, premalo pa se daje poudarka na razvijanje ustvarjalne žilice pri mladih. Sam tudi na turizem gledam tako. Ne samo kot na panogo, ki je po eni strani zelo odporna, pač pa na panogo, ki je najbolj ustvarjalna, saj lahko v njej pravzaprav uresničim vse, kar si želim,« je izpostavil razlog, zaradi katerega je pristal v turizmu. Dodaja, da je projekt Turizmu pomaga lastna glava za mlade dober lakmusov test o tem, ali jih delo v turizmu, ki je v prvi vrsti delo z ljudmi, v resnici sploh veseli.
Stvari v turizmu ne smejo biti zaigrane
Ognjeni krst je z nami že prestal. Na lanskih Dnevih slovenskega turizma v Laškem je v okviru srečanja turističnih društev predstavil svoje videnje gostoljubnosti v turizmu. »Predstavljal sem izsledke akademske študije o gostoljubnosti, različnih dimenzijah gostoljubnosti, kako gostoljubnost razumeti z vidika turizma, pa tudi zgodovinski pogled na to, kaj je gostoljubnost predstavljala nekoč in kaj predstavlja, odkar se je razvila turistična industrija od razvoja hotelirstva naprej,« je na kratko povzel svoj nastop.
In kaj zanj osebno pomeni pristna slovenska gostoljubnost? Pravi, da lahko o njej govorimo takrat, ko gost pri gostitelju zazna pristno pomoč, zanimanje za njegove potrebe in altruizem in nima občutka, da nekdo zgolj opravlja službeno obveznost.
»Če gostitelj vzbudi občutek pristne pomoči pri zadovoljevanju potreb in želja gosta zaradi katerih se je ta v prvi vrsti odpravil na pot ali na kakšen drugačen način izboljša njegovo doživetje, lahko govorimo o pristni gostoljubnosti. To je eden izmed glavnih elementov kakovostne storitve turističnega produkta in garancija, da bo obiskovalec zadovoljen z izkustvom. Takrat bo gost pripravljen na destinaciji pustiti več, in to ne le v smislu napitnine«, je predstavil svoje videnje koncepta gostoljubnosti, ki postaja v svetu turizma čedalje bolj cenjena. Po njegovem mnenju zato, »ker v poplavi ponudbe, ki je preveč komercializirana glede na nerealna, utopična, romantizirana pričakovanja obiskovalcev, sploh ne vemo več, kaj je pristno in resnično in kaj ne. Ogromno stvari v turizmu je izvzetih iz originalnega konteksta. Na destinacijah, na katerih turizma ne opravljajo kot bi bilo treba, vse skupaj deluje že kot neka zaigrana gledališka predstava. Iskanje pristne gostoljubnosti je zelo pomembno, je dodana vrednost«.
Generacija, ki bo dediščino nosila naprej
Tilen razmišlja o včlanitvi v turistično društvo, kar je med mladimi prej izjema kot pravilo, sam pa v tem vidi veliko dodano vrednost.
»Dodana vrednost turističnih društev se mi zdi prostovoljstvo. Tukaj ljudje izrazijo ves svoj entuziazem. Če ga ne bi imeli, ne bi sodelovali. Ni nobenega drugega motivatorja, kot pa interes in veselje ljudi do turizma. Zberejo se tisti, ki imajo resnično željo,« poudarja naš sogovornik.
Prihaja iz Štajerskih koncev. Svoje domače dvorišče je začel resneje odkrivati v času pandemije, ko smo bili zaprti v svoje občine, za to pa ima zasluge notranja potreba po raziskovanju in odkrivanju sveta ter nenehnem učenju. »Odkril sem, koliko bogastva se skriva v ozadju. Na nek način sem to vedel, vendar sem bil presenečen, koliko vsega bi še lahko valorizirali v turistične namene. Ne govorim samo v ekonomskem smislu, pač pa v smislu ohranjanja tako materialne kot nesnovne dediščine. Zdelo se mi je dobro, da sodelujem v pogovorih o razvoju turizma v krajih, ki niso prvenstveno turistični, kot je denimo v primeru mojega domačega kraja.
Na vprašanje, kako pomladiti turistična društva, ki je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev, odgovarja, da gre za kompleksen problem tudi zato, ker je v igri civilni sektor. Svet, z njim pa seveda tudi mladi, postaja čedalje bolj komercialno naravnan.
»V določeni meri gre za predsodek, saj nismo vsi enaki. Gre za posplošene lastnosti, preko analiz katerih razvrščamo posameznike v različne vrste generacijo z namenom, da bi se jim lažje prilagodili. Pokazalo se je, da imajo npr. predstavniki generacije Z krajši čas pozornosti, da jih mora nekaj takoj pritegniti, drugače jim postane dolgčas, da ne iščejo več varne zaposlitve v smislu 8-urnega delavnika, da radi menjavajo službe in si pridobivajo širino. Če razumemo mlade na ta način in jim omogočimo, da se lahko v turističnem društvu ves čas izpopolnjujejo, da imajo priložnost osebnostne in karierne rasti, dela na različnih projektih, potem jim bodo turistična društva zagotovo postala privlačna,« ponudi recept.
Najbolj pomembno se mu zdi, da mlade začnemo nagovarjati že v osnovnih in srednjih šolah. »Treba jih je spodbujati, da spoznajo lastni kraj in se začnejo zavedati, da smo mi tista generacija, ki v svojih rokah nosi njegovo prihodnost. Če se mlade v šolah spodbuja, da razvijajo interes za spoznavanje svojega okolja in jim damo možnost biti slišani in upoštevani, da lahko uresničujejo svoje ideje, se mi zdi, da bi bilo veliko mladih pripravljenih sodelovati v takšnih turističnih društvih.«
Turizem je treba spoštovati
Na vprašanje ali se strinja s tezo profesorja s Turistice Gorazda Sedmaka, ki pravi, da se morajo turistična društva povezati s stroko, da ne ostanejo preveč ljubiteljska, odločno prikimava.
»Se strinjam. To je temeljni problem turizma. Turizma se ne jemlje dovolj resno, jemlje se ga kot neko obrt. Vsi naši profesorji radi izpostavljajo, da se na turizem pogostokrat napačno gleda, kot na neko postransko dejavnost. Sebe smatram za kritičnega turističnega opazovalca, moje poslanstvo pa je, da povrnem ugled tej panogi, da bi se jo spoštovalo in da to ni nekaj, s čimer se lahko ukvarja vsak laik. Za turizem potrebuješ pristno željo in sistemski pogled, da ga lahko prakticiraš, da pride do pozitivnih učinkov turizma. Da ne govorimo o množičnem turizmu, da ne govorimo samo o dobičku, da vidimo, da ima lokalno prebivalstvo tudi nekaj neekonomskega od tega«, je izpostavil svoj dolgoročni cilj. Po njegovem mnenju je turizem idealna panoga tudi zaradi tega, ker lahko nadomesti številne druge panoge, ko te zamrejo ali so v odhajanju. »Vsi vemo, da se pogosto v zaprtih rudnikih odpirajo muzeji, korak naprej pa so specifična in inovativna turistična ponudba, od večerij v rovih do kolesarjenja po njih ipd. Turizem je res kreativna panoga, ki ima velik potencial. Sam bi rad skrbel za to, da se turizem spoštuje, da se še bolj uveljavlja kot strokovna panoga.«
Divja Slovenija
Seznanim ga s projektom Turistične zveze Slovenije pod naslovom Avanture brez cenzure, s katerim smo iskali slogan v angleščini, ki bi v Slovenijo pritegnil mlade obiskovalce. Po njegovem mnenju mladi turisti danes na splošno iščejo edinstvena doživetja, ki so v mnogih primerih povezana z naravo. »Eni to razumejo kot oddih po študiju, nepozabno zabavo, odštekano potovanje. Slovenija, ki pridobiva na prepoznavnosti, omogoča kombiniranje tako doživetja v različnih naravnih okoljih in mestni vrvež, saj je vse relativno blizu. V enem trenutku se izgubiš v pohorskih gozdovih, kolesariš po Kočevskem, raziskuješ jamsko podzemlje, že čez največ uro ali dve pa si v glavnem mestu na kosilu. Poleg tega lahko v enem dnevu smučaš in plavaš. Barvitost Slovenije na malem območju je zagotovo privlačna za mlade. Moramo še naprej staviti na to pestrost. Na hitro bi rekel, da je super slogan Divja Slovenija, ali pa Slovenija – divji v srcu, po angleško Slovenia – wild at heart! Imamo veliko biserov, ki niso turistično valorizirani, zato so še na svoj način vedno potencial, seveda ob strokovnem upravljanju. So pa tudi taki, ki bi jih takšni posegi trajno spremenili in jim škodovali, zato turizem ni vedno ustrezna dejavnost. Največje prednosti Slovenije so, da imamo dokaj ohranjeno naravo, ponujamo globlja doživetja in turizem jemljemo vse resneje.«
Tilen, za revijo Lipov list že piše potopise, po novem pa bo tudi kolumne z namigi za izlete, ki bodo na kožo pisani predvsem mlajši generaciji, je po zaključku Tretje gimnazije Maribor študij nadaljeval na fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu, kjer zdaj zaključuje podiplomski študij. Kombinira ga s študijem biopsihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Famnit v Kopru.
»Na splošno sta psihologija in turizem zelo povezana. V turizmu je zelo pomembno, da razumemo vedenje in motive obiskovalcev, na organizatorje turističnih potovanj oziroma agente turističnih agencij pa bi lahko gledali kot na neke vrste psihologe in psihoterapevte, ki pri načrtovanju turističnih aranžmajev spoznajo človekove duševne lastnosti, zavedne motive in tiste, ki se jih še ne zaveda ter na podlagi tega predlagajo določeno potovanje, določeno destinacijo, določen kraj, način izkušnje, ki bi jo ta doživel. Na ta način sta turizem in psihologija vrhunska kombinacija,« svoje razmišljanje sklene naš tokratni sogovornik, ki si brez dvoma zasluži naziv Mladi up turizma, s katerim pri Turistični zvezi Slovenije sicer nagrajujemo zmagovalce naših mladinskih natečajev.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: osebni arhiv
