Še vedno imam živo pred očmi prizor z ne tako davnega pustovanja, ko so bili prav vsi otroci oblečeni v telebajske, samo eden je, oblečen v kavboja, preplašen spraševal mamico, ali je z njim kaj narobe. Ne moreš zgraditi uporabne generacije, če otroke šemiš v nekaj, kar nočeš, da bi postali. Prvega marca bomo v prireditvenem šotoru Snoviku spet imeli pustovanje. Kot vedno, upam, bo tudi letos nekaj otrok oblečenih v korantijo. En kurent na dan prežene telebajska stran, pravim. Šalo na stran, tole z zdravo pametjo je še veliko globlje. Kako torej naše turistično društvo deluje kot branik zdrave pameti?
Turistično društvo je glas razuma, ki opozarja na prioritete. Ravno zadnjič smo se pogovarjali, kako je lahko priti do Kamnika, nato javni prevoz počepne, zato je med turisti povpraševanje po električnih kolesih včasih večje od ponudbe. Turistično društvo Tuhinjska dolina je na primer pomemben pobudnik pri vzpostavljanju kolesarskih stez, ne samo zaradi turizma. Tudi domačini bi šli radi s kolesom do mesta. Če avtobus pelje skozi Tuhinjsko dolino enkrat na polno luno, si s kolesom hitrejši, s kolesarsko stezo predvsem varnejši.
Stojimo na braniku kulturne dediščine. Ko v našem šotoru prirejamo ali gostimo dogodke, se obiskovalcem zdi, da gre pri etnoloških prireditvah za nostalgičen pogled v preteklost, obujanje običajev, ki so mogoče zanimivi za turiste, kaj več kot razvedrilne vrednosti pa nimajo. Ne bi se mogli bolj motiti. Etnološko in kulturno obarvane prireditve so tisto, kar bogati razgledanost, človeka motivira za potovanja, namesto da bi na facebooku všečkal, kam so šli drugi. Nekega dne sem se v Italiji znašel sredi srednjeveškega festivala, nastopajoči so metali zastave visoko v zrak, paradi je sledilo še prvenstvo v streljanju s srednjeveškimi samostreli. Navdušilo me je, da sem postal lokostrelec, se spotoma ogromno naučil o zgodovini slovenskega boja proti Turkom, imam tudi naslov državnega prvaka. Lahko pa bi ostal doma in se kujal, da se nič ne dogaja. Velik ljubitelj Slovenije Phil Otley (znan po tem, da je iz Velike Britanije z avtom odpotoval na Nizozemsko čez Avstralijo) mi je dejal: »Potovanje je spreminjanje načinov življenja. Kdor ne potuje, ne živi.« Turistična društva ljudem bogatimo življenja z doživetji.
Aprila bomo imeli pod našim šotorom Velikonočni sejem, nekaj za oči, željne tradicionalnih veščin in rokodelskih spretnosti. V začetku vsakega julija naredi TD Tuhinjska dolina Košnjo po starem, ko se zberejo fantje in dekleta, da pokosijo travo okoli Term Snovik. Tudi turisti iz apartmajskega naselja se pridružijo. Koliko k zmanjšanju ogljičnega odtisa pripomore dvotaktna kosilnica, koliko druščina dobre volje, ki je imela še lepo druženje povrhu?
Velik pomen imajo naše rokodelske delavnice. Lani je TD Tuhinjska dolina gostilo pomemben rokodelski tabor, ki je bil svojevrsten poklon naši avtohtoni jezersko-solčavski ovci. Spoznali smo, kakšna svetovna frajerka je prisrčna becka in kako pomemben trajnostni izdelek je volna v primerjavi s sintetiko. Volno recikliramo in znova uporabljamo, na koncu pa postane nenevaren odpadek. Naši zgovorni samohodni biokosilnici pa konkurirajo cenena poliestrska oblačila. Od proizvodnje, izpustov, uporabe fosilnih goriv, embalaže do (nez)možnosti recikliranja in problema mikroplastike, je sintetika pravi ekološki kriminal. Rokodelski tabor ni bil samo prikaz starih obrti, ampak nauk, kako se bomo morali čim prej začeti spet obnašati. Čeprav ovce dajejo ekološko surovino za izdelavo vrste tkanin in izdelkov, je žalostno, da se jih dandanes uporablja le za meso, volna pa postaja komercialno nezanimiv stranski produkt. Vrnitev k volni je ekološki odgovor na enega najhujših problemov naše dobe. Mar je res treba podpirati uničujočo industrijo sintetičnih cunj, samo ker so cenejše, čeprav vemo, da smo s tem (p)oškodovali lastnega otroka?
V delavnicah in taborih raziskujemo pametnejši in trajnostni način življenja. Konec avgusta bomo imeli v sklopu proslavljanja 20-letnice društva dvodnevno Etnološko prireditev, na kateri bomo prikazali veščine iz preteklosti. Kdor se ne uči zgodovine, jo ponavlja, pravijo. Ali ni absurdno, vsaj v našem primeru, da učimo zgodovino, da jo bodo ljudje znali pravilno ponoviti? Kam je prišel ta svet …
Besedilo: Egist Zagoričnik, Turistično društvo Tuhinjska dolina
