Vinko Šeško je ime, ki je med planinci dobro znano. Njegova zgodba s pohodništvom se je začela že v srednješolskih letih, ko se je z družbo sošolcev, ki so se skupaj vozili v gimnazijo, podal na prve izlete v naravo. Tisto, kar se je začelo kot neformalno druženje, se je kmalu razvilo v strast do planinstva, ki je trajala vse njegovo življenje. Kljub predsodkom, da je pohajkovanje v naravi lenarjenje, ga je ljubezen do gora in druženja z enako mislečimi vedno znova vlekla na planinske poti.
Skozi leta je Vinko Šeško postal eden prvih planinskih vodnikov pri Planinski zvezi Slovenije ter inštruktor za varstvo narave. V tem času je bil priča razvoju in spremembam vodenja pohodov. Časi, ko so bili vsi pohodniki enakovredni udeleženci, so se spremenili – danes so vodniki odgovorni za varnost skupine, hkrati pa morajo obvladovati tudi neodgovorno vedenje posameznikov. Kljub temu opaža, da se je odnos do varstva narave skozi desetletja močno izboljšal, saj v skupinah vedno najdemo ljudi, ki opozarjajo na pomen odgovornega ravnanja.

V primerjavi s pohodniško kulturo v drugih evropskih državah Vinko Šeško ugotavlja, da se Slovenija lahko ponosno postavi ob bok najboljšim. Čeprav na severu Evrope najdemo države, ki jim lahko zavidamo zaradi bolj urejene infrastrukture in vzornega odnosa do narave, je slovenska odprtost tista, ki jo posebej ceni.

Ena od tem, kjer ima svoje trdno stališče, je t. i. “gozdni turizem”. Moti ga, kadar vodniki na izletih preveč govorijo in premalo omogočajo obiskovalcem, da bi naravo zares doživeli. Po njegovem mnenju bi morali ljudje pred pohodom dobiti osnovne informacije, nato pa imeti dovolj časa, da v miru opazujejo in občutijo okolico.

Ena izmed najlepših izkušenj, ki jih je doživel kot vodnik, so bila potovanja s skupino Vandrovci. Njihovi pohodi, ki so trajali tudi po več tednov, so mu omogočali pristno doživetje narave in družabnosti.

Začetnikom pohodništva svetuje, naj se čim bolje seznanijo z naravo, saj je prav znanje ključ do njenega spoštovanja. Posebej pa pohvali slovensko planinsko infrastrukturo, ki je rezultat obsežnega prostovoljnega dela, zaradi česar si zasluži vse priznanje.

Vinko Šeško je tudi strasten fotograf, ki je s fotoaparatom prvič zakorakal v hribe že leta 1955. Skozi leta je fotografija postala njegov spremljevalec in mu danes omogoča, da v naravi uživa na drugačen način. Med svojimi najljubšimi destinacijami navaja Islandijo, Norveško in Sokotro, sanjski pohod pa zanj ni določen kraj, temveč tisti trenutek, ko je na poti in v družbi pravih ljudi.

Poleg fotografije se ukvarja tudi s pisanjem planinskih vodnikov in zloženk. Glede digitalne dobe izraža skrb, kako bo ta vplivala na prihodnost pohodništva in ohranjanja znanja, ki ni le virtualno.
Ko pa pride do najnovejše turistične ponudbe v Sevnici, ki promovira poti ameriške prve dame Melanije Trump, ostaja nevtralen. Razume ekonomski pomen tovrstnih pobud, a jih osebno ne komentira.

Vinko Šeško je ne le izjemen poznavalec planinstva, temveč tudi velik ljubitelj narave in njen ambasador. Njegova zgodba je dokaz, da so prave vrednote v planinstvu tiste, ki ostajajo skozi generacije: spoštovanje do narave, družabnost in neprecenljive izkušnje, ki jih prinaša pot.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: osebni arhiv

