V Sežani je potekal tradicionalni strokovni posvet Klepet na Naj poti, na katerem so letos v ospredje postavil pravljično-doživljajsko tematsko pot Zlati čoln ter bogato dediščino pesnika Srečko Kosovel. Dogodek je potekal v duhu Kosovelovega leta oziroma obeleževanja 100-letnice smrti velikega pesnika Krasa in je povezal predstavnike turizma, gozdarstva, lokalne skupnosti in skrbnike tematskih poti.
V središču pozornosti je bila doživljajska pot Zlati čoln, ki obiskovalce vodi skozi kraški gozd nad Sežano, med poezijo Kosovela, zgodbe škrata Dobrošina in naravno dediščino Krasa. Pot je bila na natečaju Moja dežela – znak gostoljubnosti 2025 izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. Udeležence je na Trgu osvoboditve v Sežani, je udeležence poleg kipa Srečka Kosovela pozdravil tudi župan Andrej Sila.
Posvet se je začel s predstavitvijo projekta KONStrukTURIZEM – Kosovelova dediščina med Sežano in Tomajem, iz katerega se je razvila tudi zgodba Zlatega čolna. Petra Arigo Kovačič iz občine Sežana je poudarila, da je projekt povezal številne deležnike in nadgradil dolgoletno delo na področju ohranjanja Kosovelove dediščine.»Projekt smo prijavili že leta 2022, njegova vrednost je znašala nekaj več kot 520 tisoč evrov, od tega je bilo 80 odstotkov nepovratnih sredstev. V okviru projekta so nastala številna nova doživetja in turistični produkti. Želeli smo povezati vse, kar je bilo na našem območju že narejeno, ter v zgodbo vključiti šole, javne zavode, društva, ponudnike, organizacije in posameznike,« je povedala.
Svoje izkušnje je predstavil Jure Grilc iz Zavoda Škratelc, ki po Sloveniji že od leta 2017 razvija pravljično-doživljajske tematske poti za družine.»Gre za posebno obliko družinskega turizma. Tematske poti postanejo družinski turistični produkti, ki jih je mogoče tudi ustrezno tržiti. Turizem je tržna dejavnost, zato sta pomembna tako vzdrževanje kot promocija. Občina Sežana nas je povabila k sodelovanju in hvaležni smo za drzno idejo, kako iz literarne zgodbe ustvariti turistični potencial,« je poudaril Grilc.
O razvoju tematskih poti od začetka do danes je spregovoril Jože Prah, predsednik komisije za Naj pot in podpredsednik Turistične zveze Slovenije je predstavil razvoj tematskih poti v zadnjih 50-letih. »Danes smo videli primer dobre prakse, kaj naj bo tematska pot – prostor povezovanja in nov način delovanja v prostoru. Razmišljamo tudi, kako naprej. Malo ljudi ve, da je bila prva tematska pot v Sloveniji Finžgarjeva pot, ki je nastala že pred drugo svetovno vojno, prve gozdne učne poti pa smo dobili že leta 1974, ko so gozdarji idejo prinesli iz Nemčije,« je povedal Prah.
Pomen trajnostnega razvoja poti je izpostavila Valerija Kos, direktorica Slovenia Outdoor in sosnovalka Mitskega parka, tematske poti, ki so jo zansovali na občini Hrpelje – Kozina in je na našem natečaju Moja dežela – znak gostoljubnosti 2024 prejela srebrno priznanje. »Spodbujamo razvoj vseh poti – tematskih, pohodniških in kolesarskih. Pomembno je, da v prostoru ne naredimo več škode kot koristi. Sledimo trajnosti, dostopnosti in digitalizaciji outdoor ponudbe,« je poudarila.
Veliko pozornosti je bilo namenjene vključevanju mladih v naravo. Glavna sekretarka Turistične zveze Slovenije Karmen Gerbenc Burger je predstavila projekt Zeleni ekran – Po poti zdravja. »Mladi so danes pogosto priklopljeni na telefone, zato jih želimo znova pripeljati v naravo. Ocenili smo več kot 500 poti in začeli razvijati poti zdravja, povezane z gibanjem, zdravo prehrano, dobrim počutjem in digitalnim detoxom,« je dejala.
Po strokovnem delu so se udeleženci podali na pot od Sežane proti Tomaj. Med sprehodom skozi kraški gozd ter vonju borovcev so prisluhnili poeziji Srečko Kosovel ter doživeli Kras v literarnih tonih.
Besedilo in fotografije: Polona Frelih
