V Baški grapi je bila voda nekoč najpogostejša pijača, zato so ljudje dobro poznali lokalne izvire, kjer voda privre naravnost iz podzemlja, ima stalno temperaturo in nikoli ne presahne. Cenjeni so še danes. Naloga otrok je bila, da je steklenica sveže vode iz studenca stala na mizi pri vsakem kosilu. Npr. na Bači pri Podbrdu sta znana Andrejcov in Jakcov studenec.
Posebno čislani so bili vodni izviri v senožetih ali v njihovi bližini. Zanje ljudje še danes trdijo, da so to za pitje dobre vode. Bačarji, ki so kosili strmine Lajnarja, Slatnika in Koble, so hodili ponjo ‘h Karitcam’ ali k izviru reke Bače. Kosci širokega hrbta Porezna so čislali vodo iz izvira Pri koritu, ki naj bi lajšala želodčne težave, tisti s pobočij Kalarskega Brda so se odžejali pri izviru Pringlcova voda, ki ga danes skriva gozd. Kosci strmin Črne prsti so prisegali na vodo iz izvira Hobnlohar nad Stržiščami. Danes težji dostop je priporočen v spremstvu domačina ali lovca. Za stalno zalogo vode so bili zadolženi otroci, ponjo so hodili tudi po uro daleč. Hranili so jo v lesenih posodah – lempah, ki so jih zakopali v zemljo, da je voda ostala hladna.
Zakaj je najbolj cenjena voda pri izviru? Jože Munih, avtor raziskav o zdravilni moči vodnih virov, razlaga, da ima voda tam največ energije. Za lepo število izvirov je opravil meritve energijskih lastnosti z željo, da bi na osnovi rezultatov za to usposobljene institucije opravile nadaljnje raziskovalno delo. Med petimi po energijski vrednosti najmočnejšimi izviri v Sloveniji sta tudi dva iz Baške grape: izvir Dicova voda v Klavžah in izvir Pr tadevetmu dohtarju v skalnatih strminah Bohinjsko-Tolminskih gora nad Bačo pri Podbrdu.
Izvir Dicova voda (Dedcova voda) je lahko dostopen, saj leži ob cesti pred Klavžami, gledano s primorske strani. Nanj opozarja manjši smerokaz, ob njem je tudi prostor za parkiranje. Po ljudskem izročilu njegova voda daje občutek osvežitve in sitosti. Pomembnost je pridobila med prvo svetovno vojno, ko je območje postalo zaledje soške fronte. V iskanju kakovostne vode, tako za bolnike iz bližnje vojne bolnice kot za konje, jo je avstro-ogrska vojska postala na analizo na Dunaj, ki je potrdila ljudsko vedenje o njej. Izvir so zajeli in ga uredili v portal s kamnitim obokom z letnico 1916 ter z moško glavo, iz katere ust teče voda. Pri njegovi obnovi leta 2007 so našli pivsko steklenico s papirnim zvitkom, ki opisuje gradnjo portala ter navaja vodjo gradnje in avtorja načrtov črnovojnika Aloisa Kerna z Avstrijske Štajerske. Zapisano je tudi, da so vojaki in konji ob pitju te vode ostajali čili in zdravi, ranjenci so hitreje okrevali. Danes prihaja po vodo k izviru vse več ljudi. O njej gre glas, da se bolniki z boleznimi prebavil in prostate po njenem pitju bolje počutijo.
Izvir Pr tadevetmu dohtarju je v Baški grapi precej znan. Še vedno je ovit v številne zgodbe o zdravilni moči, ki so jo prepoznali ljudje. Meritve so res potrdile izredno visoke energijske vrednosti. Za primerjavo: če imajo ljudje povprečno 10.000 energijskih enot po Bovisu, naj bi jih imel ta izvir en milijon. Leži v ozki grapi, na težko dostopnem kraju, kjer ga ob nalivih pogosto zasipajo peščeni nanosi, zato je dostopen le z izkušenim domačinom, najbolje z lovcem.
Jože Munih kot zdravilne vode v Baški grapi omenja tudi reko Knežico, katere voda pripomore k hitrejšemu zdravljenju ran, enake lastnosti ima njen energijsko najmočnejši pritok Liščak.
Potrdil je, da mednje spadata tudi lahko dostopna izvira pred Podmelcem s tolminske strani: V perilih in izvir pri slapu Sopota.
V vasi Porezen je na višini 1098 m izvir Golobovca. Njegovo mehko vodo je v času delovanja uporabljala Tovarna volnenih izdelkov Bača Podbrdo. Meritve Jožeta Muniha so pokazale večje vsebnosti kalcija in magnezija. Izkoristil jih je podjetnik in zagnal manjšo proizvodnjo polnjenja vode v balone.
Baška grapa tako ostaja prostor, kjer voda ni le naravni vir, temveč del kulturne dediščine. Zgodbe o zdravilni moči vode ji dajejo poseben čar. Ne glede na to, ali verjamemo v njihovo zdravilnost ali ne, voda iz izvira popotnika pogosto preseneti s svojo svežino in okusom. Ob tem velja nekaj previdnosti. Izviri namreč niso stalno nadzorovani, kakovost se lahko spreminja glede na padavine, letni čas ali vplive iz okolja.
Besedilo: Olga Zgaga, KTT Društvo Baška dediščina
Fotografije: Alenka Zgaga, KTT Društvo Baška dediščina
Naslovna fotografija: Lepo urejen Jakcov studenec na Bači pri Podbrdu.
Viri:
Ljudsko izročilo
Silvo Kusterle in Lucijana Kemperle, Podbrdo; Vinko Beguš, Stržišče, arhiv Cveto Zgaga, Bača pri Podbrdu
Jože Munih: Zdravilna moč vodnih izvirov na Tolminskem. RAVEN Tolmin, 1996
https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/namigi-za-spomladanske-izlete-po-energijskih-tockah-slovenije.html
