Lara Flegar je direktorica GZS Zbornice industrije sejmov in srečanj, kjer vodi strateško povezovanje ključnih akterjev slovenske industrije srečanj. Zbornica je pod njenim vodstvom okrepila lobiranje pri državi, mednarodno vpetost ter prizadevanja za enotne standarde kakovosti in varnosti dogodkov. Posebno pozornost namenja razvoju kadrov, privabljanju mladih in dvigu profesionalnosti panoge po pandemiji. V ospredje svojega delovanja postavlja dolgoročno konkurenčnost industrije, ki po njenem prepričanju pomembno prispeva k slovenskemu gospodarstvu.
Industrija srečanj je dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo sejmov in dogodkov. Kako se ta integracija odraža v Sloveniji?
V Sloveniji se integracija kongresnega turizma s sejemsko-prireditveno dejavnostjo vidi v tem, da ista prizorišča in dobaviteljske ekipe čez leto gostijo tako konference kot sejme, kar povečuje izkoriščenost kapacitet in povezuje iste kupce ter panoge. Najočitnejši primer je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ki je vodilni prireditveni center z večnamenskimi dvoranami in zunanjimi razstavnimi površinami, kjer se izmenjujejo kongresi, poslovne konference in sejemski dogodki. Podobno vlogo ima Celjski sejem, ki upravlja enega največjih sejmišč pri nas in poleg sejmov gosti tudi druge vrste dogodkov. Ker na obeh formatih sodelujejo iste tehnične in organizacijske ekipe, se znanje in standardi izvajanja prenašajo s konferenc na sejme in obratno. Integracijo na ravni trženja in vsebin dodatno poganja Conventa, vodilna regionalna platforma B2B, ki v Ljubljano vsako leto pripelje tuje kupce in povezane programe, s čimer skupno promovira kongresno-sejemski ekosistem in dviga kakovost izmenjave znanja. Sistemskemu povezovanju destinacije in ponudnikov daje okvir tudi Slovenski kongresni urad, ki kot nacionalna organizacija za MICE (meetings, incentives, conferences, exhibitions – industrija srečanj) posreduje med naročniki in domačimi izvajalci ter usklajuje skupno predstavitev Slovenije, kar omogoča enoten nastop celotne industrije srečanj.
GZS Zbornica industrije sejmov in srečanj je bila ustanovljena marca 2021. Kakšni so bili glavni razlogi za njeno ustanovitev, še posebno v kontekstu pandemije covida-19?
Pobude za njeno ustanovitev so se med člani pojavljale že prej, a je prav pandemija pospešila proces. V tistem času je celotna industrija zastala, nihče ni mogel delati. Predstavniki industrije so se povezali in združili predvsem zato, da bi skupaj poskušali pridobiti državne subvencije, ki bi jim pomagale prebroditi nastalo situacijo. Takrat je država refundirala zgolj čakanje na delo doma, za kritje fiksnih stroškov pa so le nekateri prejeli manjša sredstva. To je bil tudi eden izmed razlogov za ustanovitev zbornice. Med pandemijo se je jasno pokazalo, kako pomembno je, da kot industrija delujejo povezano.
Katere konkretne dosežke je zbornica dosegla v prvih letih delovanja – pri lobiranju, standardizaciji kakovosti, promociji industrije in mednarodnem povezovanju?
V sodelovanju z vlado, ministrstvom za gospodarstvo in GZS-jem je zbornica pripravila več predlogov za omilitev posledic pandemije ter predloge za sproščanje ukrepov in ponovni zagon dejavnosti. Intenzivno je sodelovala pri usklajevanju razpisov, reševanju težav s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD), organizaciji srečanj z vladnimi predstavniki ter lobirala za podporo v državnem zboru. Delovanje zbornice je bilo osredotočeno na konkretne rešitve za članstvo in širšo panogo. Zbornica je okrepila vključevanje v mednarodna združenja, kot je UFI (Svetovna organizacija za sejemsko industrijo), pripravljen je bil katalog članov za promocijo dejavnosti in prepoznavnost industrije ter letni koledar sejmov v Slovenji.
Kako je organizirana zbornica – delovne skupine oziroma stebri – kdo so člani in kako člani sodelujejo na različnih področjih?
Zaradi lažje organizacije dela na zbornici so oblikovane delovne skupine kot stebri delovanja. V njih je omogočeno sodelovanje tako članov upravnega odbora kot preostalih članov. Kdor želi sodelovati na katerem koli področju, se lahko pridruži delovni skupini, ki to področje pokriva. Zbornica temelji na petih ključnih stebrih. Prva je delovna skupina za zastopanje interesov, to je lobiranje pri državnih organih. Najprej pridobimo mnenja članov o zakonodaji, na njihovi podlagi oblikujemo stališča in jih naslovimo na državne organe, institucije, pristojna ministrstva. Drugi steber, ki je prav tako zelo pomemben, je standardizacija kakovosti storitev. V okviru tega stebra se zavzemamo za vzpostavljanje tehničnih pogojev za podjetja, ki postavljajo dogodke – od odrov in konstrukcij do osvetlitve in ozvočenja – ter zagotavljanje visoke ravni organizacije dogodkov. Tretji steber je pridobivanje in izobraževanje kadra ter privabljanje mladih, da bi naša industrija rasla tudi naprej. V združenju pa se ne osredotočamo samo na pridobivanje mladih, ampak tudi na izobraževanje obstoječega kadra. Četrti steber je povezovanje z deležniki znotraj industrije. Tukaj je bilo zelo veliko interesa tudi s strani članov, ker pogrešajo mreženje in medsebojno povezovanje. Tako iščejo skupne izzive, priložnosti za nadaljnje sodelovanje. Zadnji steber je promocija zbornice in naših članov.
Katere so glavne strateške usmeritve zbornice do konca mandata in ključni izzivi industrije srečanj v obdobju po pandemiji?
Strategija naslavlja ključne izzive in priložnosti, s katerimi se sooča industrija sejmov in srečanj v obdobju po pandemiji. Strateški dokument izpostavlja potrebo po prilagoditvi spremenjenim tržnim razmeram, saj pandemija ni vplivala le na poslovne modele, temveč tudi na pričakovanja članov in uporabnikov storitev. Temelj strategije je krepitev povezovanja med člani zbornice, oblikovanje visokih standardov kakovosti, zastopanje interesov industrije pred zakonodajnimi in izvršilnimi organi ter aktivno privabljanje in usposabljanje novega kadra. V njej smo delovne skupine preimenovali v stebre oziroma cilje, ki jih zasledujemo. V skladu s temi smo določili tudi aktivnosti in korake, kako jih bomo uresničili.
Kako zbornica spodbuja izboljšanje kakovosti storitev ter razvoj?
Na zbornici prednostno delamo na ureditvi področja standardov in nadzora. Najprej predlagamo, da država dosledno prenese in uveljavi ključne evropske standarde za začasne konstrukcije in prireditveno tehniko (npr. EN 13782 za šotore, EN 13200-6 za tribune) ter jih poveže z obveznimi dokazili pri prijavi prireditev in pogoji v dovoljenjih. Drugič se zavzemamo za licenciranje odgovorne osebe in monterjev ter obvezna redna usposabljanja – danes lahko npr. postavljajo tudi ekipe brez ustreznih znanj in nadzora. Tretjič predlagamo, da pristojne inšpekcije in upravne enote vzpostavijo sistematičen nadzor (pred, med in po postavitvi), saj se zdaj certifikati pogosto predložijo, nihče pa jih v resnici ne preveri. Vizija zbornice je priprava in vzpostavitev enotnih panožnih smernic in registra izvajalcev, ki dokazljivo delajo v skladu s standardi. Tako se lahko prepreči nelojalna konkurenca tistih, ki varnostnih pravil ne upoštevajo. Naš cilj je preprost: varnejši dogodki, enaka pravila za vse in višja profesionalnost panoge, ki ne bo temeljila na dumpingu, temveč na kakovosti in odgovornosti. To je nujno, ker danes praksa kaže, da standardi so, a se pogosto ne preverjajo, evropska pravila pa niso v celoti prenesena v slovensko zakonodajo.
Katere prednosti pridobijo podjetja s članstvom v zbornici – pri zastopanju interesov, mreženju, izobraževanju ali promociji?
Člani zbornice pridobijo pomembne prednosti – zastopanje interesov pri ministrstvih, vladi, agencijah, zavodih ter drugih državnih in mestnih organih. Lahko artikulirajo svoje interese. Pridobijo tudi družbo, v kateri si lahko izmenjujejo izkušnje, kar pripomore k njihovi višji dodani vrednosti oziroma izboljšanju položaja na trgu. Postavili smo tudi katalog članov, ki je izšel v lanskem letu in služi kot orodje za privabljanje novih naročnikov in članov. Katalog je tudi odlična priložnost za promocijo zbornice in članov, saj je bil distribuiran na ministrstva, občine, turistično-informacijske centre, tuja veleposlaništva v Sloveniji ter je prišel do podjetij in zavodov, ki so lahko njihovi bodoči naročniki. Letos bomo veliko pozornosti posvetili tudi izobraževalnim vsebinam o trajnosti (ESG-poročanju) ter povezovanju deležnikov znotraj industrije z namenom izmenjave izkušenj, iskanja rešitev za posebne izzive, s katerimi se srečujejo, ter poslovnih priložnosti.
Kako zbornica sodeluje z drugimi panožnimi zbornicami, združenji in GZS-jem, Centrom za mednarodno povezovanje, kako krepite prepoznavnost slovenskih sejmov in dogodkov?
Gospodarska zbornica Slovenije ima res široko mrežo podjetij, s svojo povezanostjo in širokim članstvom nam je zelo pomagala že pri ustanovitvi zbornice. Povezovanje s panožnimi zbornicami in organizatorji sejmov je obstajalo že pred ustanovitvijo našega združenja, sedaj se še poglablja. Nekateri naši člani so bili že pred ustanovitvijo zbornice industrije sejmov in srečanj vključeni v različne panožne in regionalne zbornice GZS-ja, pogrešali pa so lastno zbornico. Zdaj delujemo kot samostojna entiteta, imamo boljše odnose in možnosti za sodelovanje z drugimi zbornicami znotraj GZS-ja. Pomembno je tudi povedati, da se Zbornica industrije sejmov in srečanj prek GZS-jevega Centra za mednarodno povezovanje zavzema za vključevanje slovenskih sejmov in dogodkov v promocijske aktivnosti pristojnih ministrstev, javnih agencij in veleposlaništev v tujini, s tem da se povezujejo s tujimi vladami in agencijami ter vhodne delegacije vežejo na večje slovenske sejme in dogodke.
Kakšne so možnosti za privabljanje mladih v industrijo srečanj v Sloveniji?
Slovenska industrija srečanj po pandemiji nagovarja mlade v času, ko je iz panoge odšla približno tretjina kadrov in se ključna znanja pretežno prenašajo skozi prakso in mentorstvo v podjetjih. Najpomembneje je, da mladim ponudimo plačane pripravniške in vajeniške programe v sodelovanju s tehničnimi in višješolskimi programi, jasne začetne ‘junior’ profile z osnovnimi varnostnimi usposabljanji ter predvidljive turnuse z urejenimi dodatki za večerne in vikend izmene. Pomemben magnet so tudi izkušnje na velikih dogodkih in vključevanje v mednarodna mreženja mladih profesionalcev. S takšnim paketom ukrepov lahko panoga hitro zniža vstopne ovire, si povrne del izgubljene delovne sile in postane privlačna izbira prve zaposlitve za generacijo Z.
Kakšen je multiplikativni učinek sejmov in kongresov na slovensko gospodarstvo?
Naša industrija ni mlada industrija, je dejavnost, ki je prisotna že desetletja. Sejemska in kongresna dejavnost imata že desetletja močan multiplikativni učinek na druge gospodarske panoge. Predstavniki sejemske dejavnosti spremljajo, kaj pomeni obisk enega dogodka za širšo družbo. Pri poslovnih gostih, ki prihajajo na kongrese, se na primer ta multiplikator na destinaciji giblje med od štiri- do šestkrat. Poleg samega dogodka gost potroši za hotel, gre v dobro restavracijo, koristi taksi službo, gre v trgovino in še marsikaj drugega. To ne velja le za sejme, ampak za vse kongrese oz. dogodke. Prav tako so ocenili ekonomsko težo naše dejavnosti in ugotovili, da letno ustvari med od 100 do 200 milijonov prihodkov.
Kako ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji za organizacijo kongresov in sejmov – katere so prednosti in kje vidite priložnosti za izboljšave, npr. letalske povezave ali podpora države?
Poslovno okolje v Sloveniji za organizacijo sejmov in srečanj je dinamično in podporno. Slovenija je strateško umeščena med pomembnimi evropskimi in globalnimi trgi, z dobro razvito infrastrukturo in dostopom do različnih evropskih regij, edino, kar pogrešamo, so boljše letalske povezave po propadu letalskega prevoznika Adrie Airways, pri čemer bi se morala država oz. vlada bolj angažirati s ponovno ustanovitvijo lastnega slovenskega letalskega prevoznika. Ponudba sejmov in dogodkov je pestra, ponudnikov različnih segmentov, ki sodelujejo pri izvedbi dogodkov, je dovolj in so kakovostni. Tako imajo iskalci naših storitev dobro ponudbo.
Razni sejmi so bili v polpretekli zgodovini Slovenije zelo priljubljeni, denimo sejem mode, vina, motornih vozil, smučarske opreme, sodobne elektronike. Kateri so trenutno najbolj prepoznavni?
Med uveljavljenimi dogodki so MOS Celje (največji poslovni sejem v regiji), AGRA v Gornji Radgoni (vodilni kmetijsko-živilski sejem), Ambient in dom ter Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču, v turizmu Alpe-Adria in sejemsko-kongresna platforma Conventa v Ljubljani.
Polona Frelih
