Turistična zveza Slovenije (TZS) med letoma 2026 in 2028 začenja ambiciozen in družbeno pomemben projekt Zeleni ekran – Po poti zdravja, s katerim bo celostno naslavljala telesno in duševno zdravje mladih ter jih spodbujala k bolj aktivnemu, uravnoteženemu in naravi prijaznemu življenjskemu slogu.
Piše: Jože Prah, koordinator za Naj pot
Projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, izhaja iz jasnega izziva sodobnega časa: mladi vse več časa preživijo pred zasloni, vse manj v gibanju, naravi in pristnih družabnih stikih. Odgovor TZS-ja je preprost, a močan – zamenjati zeleni ekran z zelenim prostorom.
V ospredju projekta so Poti zdravja – tematsko zasnovane poti po vsej Sloveniji, ki bodo mladim ponujale strukturirane, a hkrati dostopne in privlačne vsebine s področja gibanja, zdrave prehrane, dobrega počutja, odklopa in duševnega zdravja. Poti bodo utemeljene na gozdni pedagogiki ter nadgrajene z delavnicami, izkustvenimi vajami in vodenimi programi.
Projekt je namenjen vsem mladim, posebno pozornost pa namenja mladim z manj priložnostmi ter mladim s posebnimi potrebami. Program bo prilagojen, tako da bo omogočal vključevanje različnih skupin in hkrati krepil občutek sprejetosti, samozavesti in pripadnosti.
Posebna dodana vrednost projekta je model mentor-ambasador-mladi, ki temelji na vrstniškem učenju in medgeneracijskem prenosu znanja. Usposobljeni mladi ambasadorji zdravja bodo ob podpori mentorjev iz lokalnega okolja in skrbnikov poti na Poteh zdravja spodbujali gibanje v skupnostih, predstavljali zdrave navade in postajali zgled vrstnikom. Tako se vzpostavlja trajnosten sistem, v katerem mladi ne ostajajo le udeleženci, temveč postajajo nosilci sprememb.
Vsebine projekta se bodo po letih tematsko poglabljale: od digitalnega detoksa in zmanjševanja odvisnosti od zaslonov do čuječnosti v naravi ter vzpostavljanja podpornih prostorov za pogovor o duševnem zdravju mladih – v sodelovanju s priznanimi strokovnimi institucijami in organizacijami.
Turistična zveza Slovenije ima pri tem edinstveno izhodišče: več kot 30.000 prostovoljcev, 400 društev in bogato mrežo poti po vsej državi. To pomeni, da projekt ne gradi vsega na novo, temveč nadgrajuje že obstoječo živo infrastrukturo in jo usmerja v zdravje, mladino in trajnostni razvoj.
Projekt Zeleni ekran – Po poti zdravja ni le še ena kampanja. Je dolgoročna naložba v dobrobit mladih, v skupnosti in prihodnost. Je povabilo mladim, da naredijo korak stran od zaslonov – in korak bliže k sebi, drug drugemu in naravi.
Projekt bomo leta 2028 zaključili z VitalFestom, enodnevnim nacionalnim dogodkom za mlade, projektne partnerje in širšo javnost. Na zaključnem VitalFestu bomo predstavili dosežene rezultate projekta, uspešne lokalne prakse ter navdihujoče zgodbe mladih ambasadorjev zdravja, ki bodo v času trajanja projekta soustvarjali in širili kulturo gibanja, dobrega počutja in zdravega življenjskega sloga.
Tematska pot kot orodje za doživljanje narave
Osrednja pozornost projekta Zeleni ekran – Po poti zdravja so tematske poti, ki že desetletja predstavljajo enega najmočnejših orodij za doživljanje narave, kulturne dediščine in lokalnih zgodb v Sloveniji. Tematska pot je lahko označena ali neoznačena, kratka ali daljša, njeno bistvo pa je vedno enako: obiskovalcu ponuja celovito, vsebinsko zaokroženo izkušnjo, ki povezuje prostor, znanje in doživetje.
V Sloveniji je danes več kot 700 tematskih poti, številne med njimi so dostopne tudi prek mobilne aplikacije Slovenski turistični vodnik. Tematske poti povezujejo naravne in kulturne znamenitosti, ljudi, lokalna društva, občine in turistične organizacije, hkrati usmerjajo obiskovalce na trajnosten način – od parkirišča dalje. Imajo pomembno izobraževalno vlogo, prispevajo k varovanju naravne in kulturne dediščine ter predstavljajo rastoč segment doživljajskega in trajnostnega turizma.
Turistična zveza Slovenije ima na tem področju posebno vlogo tudi kot ocenjevalka kakovosti. V okviru izbora Moja dežela – znak gostoljubnosti TZS že od leta 2011 sistematično izbira in ocenjuje najboljše tematske poti v Sloveniji. Komisija za Naj poti je v tem času ocenila že več sto poti, med njimi številne danes prepoznavne primere dobrih praks, ki dokazujejo, da so tematske poti lahko močno orodje izobraževanja, povezovanja in lokalnega razvoja.
V okviru projekta Zeleni ekran – Po poti zdravja bomo šest že obstoječih tematskih poti vsebinsko nadgradili v Poti zdravja. To pomeni, da bodo izbrane poti obstoječo naravno, kulturno ali doživljajsko vsebino razširile z jasno strukturiranimi zdravstveno-vzgojnimi elementi: spodbujanjem gibanja, delavnicami zdrave prehrane, vajami za dobro počutje, vsebinami o duševnem zdravju ter programi za zavestni odklop od digitalnih naprav.
Poti zdravja bodo zasnovane veččutno – poleg vida bodo v ospredje postavljale tudi zvok, vonj, tip in gibanje, saj takšna doživetja dokazano ustvarjajo globlji čustveni odziv in dolgoročnejši učinek. Klasične učne poti se bodo tako razvijale v doživljajske poti zdravja, ki mladim ne bodo le posredovale informacij, temveč jim bodo omogočale aktivno izkušnjo in osebno refleksijo.
Z nadgradnjo tematskih poti v Poti zdravja TZS povezuje svoje dolgoletno znanje s področja turizma, naravne in kulturne dediščine ter mladinskega dela v trajnosten, ponovljiv in lokalno prilagodljiv model, ki bo deloval tudi po zaključku projekta. Tako narava postaja učilnica, pot prostor učenja, mladi pa aktivni soustvarjalci bolj zdrave prihodnosti.
O dosežkih projektu vas bomo v Lipovem listu obveščali v novi rubriki Po poti zdravja.
Razpoloženjske motnje in samomorilnost med mladimi
Na strokovnem predavanju z naslovom Razpoloženjske motnje in samomorilnost med mladimi – prepoznavanje in ukrepanje je dr. Lejla Nanić, dr. med., specialistka otroške in mladinske psihiatrije, osvetlila enega najresnejših izzivov sodobne družbe. Udeležencem je predstavila najpogostejše oblike razpoloženjskih motenj pri otrocih in mladostnikih, opozorilne znake samomorilnega vedenja ter pomen zgodnjega prepoznavanja stisk v šolskem, družinskem in širšem socialnem okolju. Poseben poudarek je namenila vlogi vrstnikov in odraslih – staršev, pedagogov in strokovnih delavcev – pri pravočasnem odzivanju, vzpostavljanju zaupanja ter usmerjanju mladih k ustrezni strokovni pomoči. Predavanje je ponudilo tudi praktične napotke za ravnanje v kriznih situacijah ter spodbudilo odprt pogovor o duševnem zdravju, ki ostaja ključen za preprečevanje najhujših izidov in za podporo mladim na poti k okrevanju.
“Program sofinancira Ministrstvo za zdravje.”
