Vse bolj naporni delavniki, napeto geopolitično stanje, nenehne spletne komunikacije, torej vse bolj natrpani dnevi, kličejo po koncih tedna ali še bolje po počitnicah, na katerih se regeneriramo. Zato so obnavljanje energije, navdih in zdravje nova ‘sveta trojica’ wellnessa, ki se ga lotevajo v svojih programih tako prestižni hoteli kot manjši lokalni ponudniki. Pa še bistveno: dobro počutje je velikanski posel, predstavlja industrijo, ki je po poročanju McKinsey & Company trenutno (2026.) vredna 2 bilijona dolarjev.
Ali lahko samo sedim pod kozolcem?
Wellness je lahko že nekaj tako preprostega, kot je to, da sedimo pred kozolcem z nogami na leseni pručki, jemo jabolčne krhlje in občudujemo lep razgled. Da, to je wellness. Morda boste mislili, da je to le slaba šala, saj si to enostavno lahko vsakdo privošči, a temu še zdaleč ni tako. Prva vrsta wellnessa, po katerem je največ povpraševanja, je mentalni počitek, torej stran od nenehnega naprezanja, dokazovanja, primerjanja in spremljanja.
Vrnimo se torej pred naš kozolec, kjer lahko brezbrižno posedamo, in k vprašanju, zakaj je tako preprost koncept tako težko izpeljati v praksi? Pa pojasnimo, kako je s tem. Da bomo lahko dali ‘možgane na pašo’ pred kozolcem, ta ne sme biti ob prometni cesti, še najbolje je, da je promet izjemoma prisoten. V bližni ne sme biti prašičjih farm, močno s pesticidi obremenjenih poljščin ali hrupne gostilne. Tako se je možnost izbora počitka pod kozolcem že močno zmanjšala. Za mentalni počitek potrebujemo čim manj dražljajev iz okolja, zagotavljanje česar je dandanes že prava umetnost.
Ampak recimo, da nekje ob robu gozda najdemo mirni kotiček za gosta, ki si želi miru. Kaj mu bomo ponudili, ko se vrne izpod kozolca? Tukaj se lahko začne ali konča naše razumevanje wellnessa.
Gosta, ki pride na regenerativni oddih, ne smemo zasipavati s premastno hrano in alkoholom. Na voljo morajo biti lahki, zdravi in lokalni obroki, ki so pripravljeni popolnoma sveže, kar je bistvo wellnessa. Kajti takšen gost plača za celostno oskrbo, pričakuje, da bo zanj poskrbljeno na primeren način. Namesto da mu ponujamo dodatne sladice, penine in aperitive, ceno upravičimo s tem, da mu vse to prihranimo in ponudimo tisto, kar ga na prijeten način poživlja in navdušuje. Takšnemu gosto ponudimo domače čaje in sokove, pripravljene na preprost ali izviren način. Doma posušena meta in melisa nista le fitofarmecevstki pripravek, ampak tudi aromatično kulinarično doživetje, če znamo to gostu primerno razložiti in približati. Za sladkosnedost ponudimo domač ali lokalni med in izbrano suho sadje in oreščke.
Vprašanje je, ali znamo predstaviti gostu, da se naša energija poveča z naravnimi sestavinami. Da je lokalno kislo mleko idealna podpora zdravju črevesja, kar lahko še povečamo s fermentirano hrano, kot so kisla repa in podobno. Krepitev imunskega sistema lahko zagotovimo z zelenjavo in gobami, kar sproti pripravimo. Pravi razcvet doživljajo brezalkoholni koktajli, ki izboljšujejo počutje, lahko jim rečemo kar ‘čarobni napitki’.
Ljudje hrano vidijo kot preventivno zdravilo, ne le kot gorivo za vsak dan. Ta premik pojasnjuje, zakaj so tovrstni izdelki in prehranska dopolnila na policah vseh trgovin.
Ste dobro spali?
Izrednega pomena v sodobem wellnessu je tudi spalna kultura. Številnim ljudem zaradi stresnega delovnika, nenehne dosegljivosti in hrupnosti mest kronično primanjkuje kakovostnega spanca. Kje in kako bo torej gost spal? Skoraj zlata je vredna spalnica iz naravnih materialov, če bomo temu dodali laneno ali kakovostne bombažne tkanine in predvsem naravna polnila za vzmetnice in vzglavnike, smo že marsikomu pričarali spalno pravljico (brez vtičnic blizu glave in z zagotovljeno tišino). Le nikar ne pokvarimo spalne idile s tem, da prostor natrpamo z umetnimi dišavami, spreji in posteljnino, ki na daleč zaudarja po sintetičnih mehčalcih. Vonj pokošene trave, bližina gozda in vse dobro lahko povsem izničimo in uničimo z uporabo neprimernih praškov in čistil. Izbirajmo ekološko!
Zato bi lahko rekli, da je sodobni wellness predvsem zmožnost razumeti tegobe sodobnega gosta in mu omogočiti, kar si sam želi, ker takšno kakovost brez težav tudi primerno finančno ovrednotimo. Pogosto lahko slišimo naivne turiste, ki se odpravijo na priljubljene otoke v Sredozemlju, kjer ‘je bilo zelo lepo’, a kaj kmalu potožijo o bučnem hotelu, o nenehnih zabavah pod balkonom, kjer spijo, in hrušču in trušču lokalov na plaži, ki traja ves dan. Kdor v službi ni obremenjen ali nemara uživa v brezskrbnem pokoju, ga morda to ne zmoti. Tisti, ki komaj čakajo, da ugasnejo prenosnike in se potopijo v prepotrebni mir, pa bodo tisočkrat obžalovali, da so za dopust izbrali ‘privlačno lokacijo’, ki jim ni nudila prepotrebne sprostitve.
Obstajata joga in ‘joga’
V času digitalne utrujenosti in izgorelosti ljudje hrepenijo po resničnih izkušnjah dobrega počutja. Raziskave McKinseyja kažejo, da je 56 odstodkov gostov za wellness storitev v živo potovalo dve ali več ur, skoraj 60 odstotkov gostov načrtuje, da bo to storilo znova. Zato so družbena omrežja polna ‘duhovnih delavnic’, o katerih bi lahko napisali roman ali kar kriminalko. Saj se z vsakovrstno ‘karmično diagnostiko’, ‘bioenergijo’ in ‘meditacijami’ ukvarja vsakdo, ki se mu zazdi, da ima morebiti za to talent ali še raje poslovno žilico.
Le redki hoteli ali zasebni ponudniki se zavedajo, kako pomembno je ponuditi gostom avtentičnost in kakovost na področju, ki se dotika meditacije in sprostitve. Večinoma posegajo po cenovno najdostopnejši ponudbi, namesto da bi iskali partnerske naveze s kakovostnimi izvajalci. Zato se številne delavnice selijo vsako leto z lokacije na lokacijo, lokalni ponudniki menjajo ponudbo, oboje pomeni, da ni kontinuitete v kakovosti in stalnosti ponudbe. V Sloveniji je to še posebno problematično, ker preštevilne učiteljice joge to komplementarno vadbo, ki je del svetovne kulturne in znanstvene dediščne, povsem zgrešeno kombinirajo z ‘okušanjem vina in pršuta’. To ni le tako nespodobno, kot da bi potico primerjali z baklavo (vsaka ima svoj pomeni in mesto), ampak je tudi zdravju škodljivo. Duhovne delavnice so pomemben del sodobne ponudbe in povpraševanja, a če se ne znamo ali ne želimo v to poglobiti, je veliko bolje, da ostanemu pri čaju in pohodništvu, če tudi za tem pošteno in ponosno stojimo.
Kajti wellness zahteva znanje in poznavanje. Le etiketa nikoli ne bo zadostovala. Vsak gost bo in je prepoznal kakovost in predanost ponudnikov. Gostje, ki vedo, kaj si želijo, to tudi z veseljem plačajo. Tistim, ki niti ne vedo, na katero lokacijo se odpravljajo, ker vse prepustijo turistični agenciji, pa wellness ne predstavlja dodane vrednosti.
Besedilo: Dr. Katerina Vidner Ferkov, WhollyLife
