»Kar je narejeno prostovoljno, je narejeno s srcem in dušo«

»Prostovoljstvo je bilo, je in bo tudi v prihodnje; vprašanje je le, koliko ljudi bo vključenih vanj,« razmišlja Ivica Čretnik, predsednica Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini. To ima sicer dovolj članov, ki radi poprimejo za delo. Tudi zato ali še zlasti zaradi tega sta osrednji zanimivosti, nad katerima bedi, arheološki park Rimska nekropola in kraška jama Pekel, znani tudi daleč onkraj žalske občine, h kateri spada Šempeter.

Ni prav pogosto, da ima turistično društvo spletno stran, ki jasno nagovarja obiskovalce ne zgolj z vsebinami s področja njegovega delovanja, temveč tudi z drugimi zanimivostmi in ponudniki na območju, kjer deluje; poleg tega je tudi v angleškem jeziku … S spletno stranjo so zagotovo spodbudili večji obisk nekropole in jame Pekel, je prepričana Ivica Čretnik, »pred leti, na Dnevih slovenskega turizma v Podčetrtku, pa so nas na izobraževanju predsednikov društev tudi poudarili kot dober primer na tem področju. Potem smo pa res dobri, če so nas poudarili kot dober primer na ravni celotne Slovenije, sem tedaj razmišljala!« Takšnih priznanj je vesela, saj potrjujejo dobro delo društva, ki mu predseduje sedmo leto.

Veliko odkritje spodbudi nastanek društva

Ivica Čretnik je že v mladih letih sodelovala pri urejanju jame Pekel, ki jo je TD Šempeter začelo odkrivati in urejati konec šestdesetih let in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. A še prej so v Šempetru odkrili dragocene najdbe in uredili park Rimska nekropola.

Nekropola je bila odkrita po naključju, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na kip sedeče ženske. »Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in Srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, bodo tako pred vašimi očmi zasijale prečudovite grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa,« je zapisano na spletni strani TD Šempeter.

Nekropolo je sprva upravljal Pokrajinski muzej Celje, ki je pripravljal tudi vodenje po njej, prebivalce Šempetra pa je spodbudil k ustanovitvi turističnega društva, da bi poskrbelo za lepo, urejeno okolico te dragocene zgodovinske zapuščine, pripoveduje Ivica Čretnik. Sčasoma pa je društvo prevzelo tudi upravljanje nekropole in vodenje po njej, saj je delo muzealcev iz Celja oteževalo dejstvo, da je znamenitost od mesta oddaljena dobrih deset kilometrov.

Lepota zgodovine in podzemne globine

»Moji tedanji predhodniki so imeli dober posluh za turizem. Razmišljali so: ’Vseh ljudi zgodovina ne zanima tako zelo, da bi jim nekropola zadoščala; potrebujemo tudi kakšno naravno zanimivost!’« Tako so začeli čistiti vhod pred jamo, za katero so domačini že pred stoletji vedeli, da obstaja, a so se je bali. »Bili so namreč prepričani, da temačna luknja v podzemlje ne more biti nič drugega kot vhod v pekel, prebivališče hudičev. Zato so ji tudi nadeli ime jama Pekel,« je mogoče prebrati na spletni strani TD Šempeter.

»Mladi smo se lotili čiščenja zaraščenega območja pred vhodom v jamo. Ko se je ta razkril, je bilo mogoče stopiti skozenj, a ne prav daleč. Zato se je društvo povezalo z jamarji iz Prebolda in ti so se lotili raziskovanja jame. Vedno, ko so se vrnili iz nje, so bili navdušeni, kakšno čudo odkrivajo! Leta 1972 je bila jama elektrificirana in je sprejela prve obiskovalce,« pripoveduje sogovornica.

Jama Pekel sicer leži sredi Ponikvanskega krasa blizu Šempetra. Je ena največjih turističnih jam v Sloveniji. Izdolbel jo je tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. Po jami je urejena 1159 metrov dolga pot.

Tako je Šempeter, pridaja sogovornica, »dobil dve krasni znamenitosti. Tukaj se srečujeta lepota zgodovine in podzemne globine.«

Ko je dela preveč, da bi ga zmogli le prostovoljci

Vodniki, ki jih je društvo usposobilo za delo v arheološkem parku in jami Pekel, so delali izključno prostovoljno, denar, ki ga je TD zaslužilo z ogledi, pa je to porabilo večinoma za nadaljnje širjenje in urejanje jame. Leta 1997 so odprli še zadnji, novi del jame, do slapa, ki je njena osrednja znamenitost. »Odtlej je ne širimo več, temveč jo le urejamo, izboljšujemo infrastrukturo v njej – letos bomo tako posodobili elektrifikacijo,« razlaga sogovornica.

Društvu so v prvih desetletjih urejanja jame sicer priskočila na pomoč tudi močna domača podjetja: tedanji SIP, pa velenjski premogovnik …; s potrebnimi materiali, znanjem.

Sčasoma je bilo dela preveč, da bi ga TD zmoglo zgolj s prostovoljnim delom. Tako so zaposlili Martino Cakič, ki skrbi za administrativna dela društva, je pa tudi vodnica v parku Rimska nekropola in jami Pekel. Prvega odprejo za redne oglede 1. aprila (v teh dneh so spomeniki v parku še pokriti in zavarovani pred mrazom), jamo pa 1. marca – sicer si jo je mogoče ogledati tudi v času, ko v njej ni rednih ogledov (od začetka oktobra do marca), a zgolj po vnaprejšnjem dogovoru. V času, so sta znamenitosti odprti za redne oglede, pa zaposlijo še po enega vodnika za vsako od njiju in vzdrževalca. »Tako nam uspeva ohranjati lepo okolje v parku in pred jamo,« razlaga Ivica Čretnik. Vsi zaposleni v TD so sicer obenem člani društva – in so tako tudi deloma prostovoljci.

Prireditve društva

TD Šempeter ima sicer okoli dvesto članov, približno petdeset jih je dejavnih, »takšnih, ki jih lahko vselej zaprosimo za pomoč pri delu. V upravnem odboru nas je enajst članov, imamo pa tudi komisije in odbore: za delovne akcije, za ocenjevanje in urejanje okolja (večkrat smo bili nominirani in dobili priznanje v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna) in za pripravo kulturnih prireditev. Brez aktivnih članov ne bi mogli pripravljati prireditev, kot je recimo znana Božična skrivnost v jami Pekel. Vstopnine zanjo so nizke, z njo le malo zaslužimo, ima pa promocijski učinek: marsikdo, ki si pride ogledat Božično skrivnost, se pozneje vrne na ogled jame,« pripoveduje sobesednica.

Društvo prireja še pohod Od Petra do Pekla – v sodelovanju s krajevno skupnostjo, s katero odlično sodelujejo; prav tako z Občino Žalec in njenim Zavodom za kulturo, šport in turizem ter tudi z  Zvezo turističnih društev Občine Žalec. (Ivica Čretnik je bila nekaj časa tudi predsednica zveze.)

Na pohod, pri katerem sodelujejo številna druga društva, od planinskega do gasilcev, pa vrtec, šola, čebelarji, taborniki …, po okoli pet kilometrov dolgi poti krenejo iz središča Šempetra, kjer je tudi pisarna turističnega društva (ob parku Rimska nekropola), končajo pa ga pred jamo Pekel, kjer so že pred desetletji uredili Turistični dom.

Ob svetovnem dnevu turizma pred jamo pripravijo še prireditev Pozdrav jeseni, na kateri otroci ustvarjajo na delavnicah, pečejo jedi na odprtem ognjišču, iščejo zaklad … »In potem ugasnemo v jami luči ter se odpravimo vanjo samo z žepnimi svetilkami. To vsi nestrpno pričakujejo!« se nasmehne Ivica Čretnik, ki ob tem doda, da so vse prireditve tudi priložnost za brezplačen ogled jame.

Močnejši v družbi z žalsko fontano

Odkar se je Žalec zavihtel na svetovni turistični zemljevid s fontano piv, je tudi Šempeter vidnejši. Se to pozna pri obisku rimske dediščine in jame Pekel v zadnjem poldrugem letu, odkar je fontana odprta? Ivica Čretnik najprej spomni na obisk v zgodnejših letih: »Obisk nekropole in jame se je iz leta v leto povečeval – do leta 1998, ko je bila odprta avtocesta. S tem nam je število obiskovalcev padlo z okoli 30.000 na leto na približno 15.000. Takrat smo se morali začeti vidneje oglaševati – ob avtocesti, na večjih plakatih … V društvu si zelo prizadevamo za promocijo naših znamenitosti, ker sta res edinstveni. Resnično cenimo to, kar premoremo. Žal pa tega, kar imamo, ne cenimo dovolj v Sloveniji. Rada se potepam po svetu in vsakič, ko se vrnem domov, sem malce otožna … V tujini opazujem, kako znajo ponuditi tudi manj edinstvene stvari!«

V parku in jami narašča obisk tujih turistov, »žalska fontana pa bo zagotovo vplivala na večji obisk tudi pri nas – navsezadnje si želijo turisti na nekem območju videti, doživeti čim več,« je prepričana sogovornica, ki ob tem poudari, da v turističnem društvu sledijo razvoju in trendom v turizmu. »Turizem je fleksibilna panoga. Kdor je statičen, nima v njej kaj početi.«

Začeli smo s prostovoljstvom in končajmo z njim – kajti beseda je nanj v pogovoru s predsednico TD Šempeter nanesla nič kolikokrat. Takole pravi: »Prostovoljstvo je dragoceno še zlasti zato, ker je tisto, kar je narejeno prostovoljno, narejeno s srcem in dušo. Menim, da ne smemo dopustiti, da društev ne bi bilo več.«

Mateja Gruden