Zagorje je naselje v Občini Kozje. Njegovo jedro se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Zagorske Matere Božje, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Nad glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je čas zgodnjega baroka, ko naj bi bil zgrajen cerkveni zvonik, ki ima edinstveno osmerokotno obliko. Sama cerkev pa je še starejša; njeni začetki segajo v srednji vek. V njej so tudi lepe, obnovljene mogočne baročne orgle. Do leta 1867 je bilo okoli cerkve tudi pokopališče. Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je tako močno, da je nekoč verjetno varovalo tabor.
Odgovor na vprašanje, zakaj stoji tukaj tako mogočna cerkev, je povezan z družino Attems. Grofje Attems so hodili na območje Zagorja na lov. To je bilo v času turških vpadov. Na enem od osvajalskih turških pohodov so v Zagorju ujeli grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo v Turčijo. Grof se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov, v Zagorju zgradil cerkev.
V Zagorju je več kot sto let delovala šola, dokler se ni kraj leta 1964 združil z bližnjim Lesičnim v enoten šolski okoliš, vendar so nižji razredi ostali v Zagorju do leta 1977. Šola še zdaj stoji nasproti župnišča, v neposredni bližini cerkve. V celoti je bila obnovljena v letu 2009. V njej imata sedež Kulturno društvo Zagorje in KS Zagorje.
Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 metrov in leži na robu planote pod Bohorjem, ki se spušča proti Lesičnemu. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 metrov). Okoli vasi so obdelovalne površine. Prebivalci so zaposleni v Kozjem in drugih, bolj oddaljenih krajih.
Zagorje z okolico ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in kolesarstvo. Še zlasti prijetna je krožna pot med Zagorjem in Lesičnim. Za športne navdušence je v vasi urejeno športno igrišče z večnamenskim prostorom. Zanimiva pa je tudi dolina potoka Bistrice, še zlasti soteska ob istoimenskem kraju.
V bližini naselja je Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode, primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so obiskovali jamo. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je poraščen z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika zemljišča, kjer leži spodmol, tega dala v uporabo cerkvi. Lokacija je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so jo obnovili in uredili.
Domače kulturno društvo je jamo že večkrat uporabilo kot prizorišče za božično igro in koncerte. Ambient Lurške jame je primeren tudi za poroke, krste in preostale osebne praznike, ki si jih ljudje želijo doživeti na malce drugačen način.
Lurško jamo, pa tudi Zagorje na splošno, obiskuje čedalje več organiziranih skupin in individualnih turistov.
L. L.
Zagorje je v vseslovenski akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018, tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja, prejelo priznanje za 1. mesto med vaškimi jedri. |