Skoraj 70 hektarov meri posestvo na Crvenem vrhu pri Savudriji slovenskih podjetnikov Davorja Dubokoviča in Uroša Gorjanca, na katerem rastejo drevesa oljk, mandljev, fig in veliko vinske trte – na več kot sedmih hektarih. Poslovneža sta pred desetimi leti stopila v visoke škornje, v najem sta namreč vzela degradirano gozdno zemljišče, opuščeno po požarih, »obogateno« s kamenjem in skalami, ter zavihala rokave. Svojo drzno zamisel sta uresničila in spisala poslovno zgodbo o uspehu.
Oljčnih dreves sta posadila kar 14.000, nato še dva tisoč češenj, šeststo figovcev in 650 mandljevcev. »Tako imamo pri nas obiranja in trgatve za več kot pol leta. Začnemo s češnjami, končamo z olivami,« pravi Davor Dubokovič.
Njuna osnovna dejavnost je pridelovanje oljčnega olja, pri čemer sta izjemno natančna, strokovna in zahtevna. »Pridelujemo samo visokokakovostno olje, na prvem ocenjevanju smo zanj prejeli 87 točk, letos že 90 točk, na kar smo zelo ponosni!«
Tudi vina (pridelajo jih v zamejstvu v Nabrežini pri tamkajšnjem znanem vinarju Ediju Kantetu) iz grozdja trt na omenjenem posestvu so vrhunska, malvaziji, merlotu in montepulcianu se je pridružila še penina. Vina osvajajo medalje: sveža malvazija je dobila srebrno medaljo Decanter, penina monte classico bronasto … Temu primerne so tudi cene vin, a poslovneža s prodajo svojih vrhunskih pridelkov nimata zadreg – prodajo se tako rekoč sproti.
»Kakovostno oljčno olje ni tisto, ki v prodajalnah stane nekaj evrov in je ponavadi uvoženo iz Španije ali Grčije. Najboljša kakovostna oljčna olja v Evropi stanejo od 20 do 30 evrov, v ZDA pa 40 dolarjev in več.«
Znano pa je, da je le visokokakovostno oljčno olje zdravo in zdravilno, med drugim v njem namočena šentjanževka zmanjšuje kožnega raka (mažemo se pred sončenjem), z njegovim uživanjem pospešujemo prebavo, znižujemo slab holesterol, nižamo krvni pritisk, pomaga pri izločanju žolčnih kamnov in peska, krepi odpornost telesa. Zato je oljčno olje že grški pesnik Homer imenoval »zeleno zlato«, drevo oljko pa drevo bogov.
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač