Izziv za branje in izviren turistični projekt

Letos bo preteklo 25 let, odkar sem kot novinar Radia Glas Ljubljane prebral Rodbinsko kroniko Govekarjev in Minattijev, ki mi jo je dala v branje pokojna sodelavka Petja Volk. Tedaj sem jo posredoval tudi predsednici Kulturno-turističnega društva Ig Alenki Jeraj. Pozneje so ga poimenovali po Franu Govekarju. Če ne bi proučil te kronike, Ig najbrž še ne bi vedel za svojega prvega znamenitega učitelja ter njegovega sina, znanega kulturnega delavca. O tem odkritju in njegovem hitrem uveljavljanju med kulturnimi in turističnimi delavci pod Mokrcem sem rad kot dober primer sprejema pobude spregovoril tudi na svojih predavanjih Za ugled in prepoznavnost Slovencev in Slovenije.

V zadnjem času sem proučevalno prebral kroniko Brezovice, ki jo je izdala Minka Veršič -Tomažin z naslovom Srce za zapahi. V Bohinjski Bistrici sem poslušal Marijo Ogrin in Natašo Kokošinek na predstavitvi knjige Vas Srednji vrh skozi čas. Izdala jo je Občinska knjižnica Jesenice. Po predavanju Marije Ogrin iz Zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj ARHE-ALPE o Kanalski dolini pa sem v domači knjižnici našel delo Erika Dolharja Boj za slovenstvo Kanalske doline, Od TIGR-a do volitev 1946.

Tri dela o treh različnih območjih Slovenije. Verščičeva je lani postala častna občanka Občine Brezovica. V 77. letu se med drugim pohvali, da ima uniforme gasilcev, lovcev in Zveze šoferjev in avtomehanikov ter narodno nošo. Sodeluje tudi v turističnem društvu v Podpeči. Izjemno rada potuje, a tudi skrbno kmetuje. Srce za zapahi razkriva ta kraj ob cesti Ljubljana–Postojna. O celoti in posameznih kmetijah ter javnih dejavnostih razkrije ljube in neljube dogodke ljudi, kmetij, društev, šole ter vseh oblik boja za napredek in obstanek. Naniza obilo posebnosti, ki bi lahko vsebinsko izvirno napolnile turistično prireditev. Kot članica devetih društev, tudi raznašalka gasilskega in koledarja koscev in kosic Slovenije, katerim se ima zahvaliti za niz domačih, evropskih in svetovnih medalj vseh ravni, je oseba, ki ji ljudje zaupajo, ji radi sledijo ter se napajajo ob njenem iskrivem smehu.

Hribovsko vas Srednji vrh v 70 strani obsegajoči knjižici odkrijemo kot edinstveno razgledno mesto nad hrbtom vseh alpskih lepotcev širom po Zgornjesavski dolini in dlje. Kot nabor zanimivih mogočnih kmetij Srnjanov, katerim so Korošci pogosto grenili življenje s krajo živine in uničevanjem pridelkov. Še ohranjeni hišni arhivi in tisti iz cerkvene in civilne oblasti so več kot desetim avtorjem omogočili razkriti zanimive posebnosti te odmaknjene gručaste vasi. Med vojnama je v njej že cvetel letoviščarski turizem. In danes? Pripravljena je nanj.

Kanalska dolina nam je tuja in domača. V marsičem je tudi zagonetka, ker jo nekako povezujemo z Goriško. Žal z njo nima prav nobene zveze, ker sodi pod Videm/Udine. Dolharjevo 370 strani obsegajoče delo skozi pripoved o njegovem dedu, dr. Alojziju Dolharju (1902–1969), razkriva dogajanje v tem svetu v četverokotniku Italijanov, Nemcev, Furlanov in Slovencev ter negativno vlogo, ki so jo pri tem igrali po II. svetovni vojni Angleži. Delo bi bila lahko zanimiva vaba krajanom Predoselj in Britofa pri Kranju, od koder sta bila njegov oče sodar Ivan in mati Ana Skodlar. Sina zdravnika, predsednika akademskega društva Balkan, sta v Kanalsko dolino posredno poslala voditelja inteligence dr. Edvard Slavik in dr. Josip Vilfan, da je odšel na Trbiž s trebuhom za kruhom, ker v fašističnem Trstu za slovenskega zdravnika ni bilo dela. Na predstavitvi nekaterih krajev Kanalske doline je Marija Ogrin potarnala, da je kljub prekomejnim evropskim projektom v krajih Kanalske doline težko dobila gradivo tudi v slovenščini. Zakaj? Ker so po tabelah z 214. in 215. strani knjige nekdaj prebivalce šteli po občevalnem jeziku, ne po njegovi narodni pripadnosti. Po prvem je bilo pred 110 leti v šestih občinah okraja Trbiž 1541 Slovencev, po drugem pa 3379. Občevalni jezik je odpiral delovna mesta, urade in šole.

Zaključna misel. Naj ne bi bile turistične prireditve le etnografske in pivsko-prehranske, ampak tudi zavesten pogled v dejansko preteklost vseh Slovencev in temelj za krepko nacionalno življenje?!

Stanislav Jesenovec