Zadnji mesec preteklega leta so bili sredi pandemije poleg zdravnikov v ospredju tudi – poštarji. Za nekatere junaki, ki jim je uspelo kljub omejitvam in 60-odstotnem povečanju paketnih pošiljk pravočasno dostaviti darila za naše bližnje, medtem ko so se drugi pritoževali, ker so morali na svoje pakete čakati malce dlje. O tem, kako sami ocenjujejo svoje delo v izrednih razmerah in kaj načrtujejo v prihodnje, smo se pogovarjali z Juretom Dobnikom, direktorjem Oddelka Logistika v Pošti Slovenije.
V koronski krizi se je Pošta Slovenije znašla pod velikim pritiskom. »Tako je, saj smo od začetka oktobra do konca decembra 2020 v notranjem in mednarodnem poštnem prometu prenesli rekordno količino paketov. Ocenjujemo, da smo svoje delo dobro opravili, saj tudi v januarju 2021 ostajajo količine paketov precej visoke, kar dokazuje, da nam ljudje še vedno zaupajo. Ob tem do izboljšanja epidemiološke slike in odprtja trgovinske in storitvene dejavnosti ohranjamo večino dodatnih ukrepov za zagotovitev nemotenega poštnega prometa,« pravi Jure Dobnik, direktor Oddelka Logistika v Pošti Slovenije in doda, da so se stranke sicer v tem obdobju v veliki meri posluževale tudi paketomatov. »O alternativnih oblikah dostave oziroma sprejema pošiljk smo ljudi vseskozi obveščali, tako glede paketomatov, paketnikov in možnosti dostave na dogovorjeno lokacijo ter tudi alternativnih kontaktnih točk (bencinski servisi Petrol in Mol). Poleg mreže 24 PS Paketomatov, ki stojijo v šestnajstih slovenskih mestih, in dveh samopostrežnih enot PS 24/7 (v Ljubljani in Kopru) sta strankam namreč na voljo tudi mreža paketnikov Direct4.me in spletna aplikacija PS pošlji paket, prek katere lahko pošiljko za pošiljanje pripravijo doma ter jo nato le oddajo v prenos na najbližji poštni poslovalnici ali v PS Paketomat.
Nova olika – brez dotika
V času epidemije pa so se na izredne razmere prilagodili tudi s številnimi preventivnimi ukrepi. Uvedli so na primer prevzem pošiljke brez podpisa, da bi se pod njihovim novim geslom – nova olika, brez dotika – naslovniki čim bolj izognili stiku s pismonošo. »Pošta Slovenije si tudi v drugem valu epidemije covida-19 prizadeva zagotavljati način dela, ki v največji možni meri ščiti pred morebitnimi okužbami v prvi vrsti zaposlene ter stranke ob hkratnem izvajanju najvišje kakovosti poštnega prometa, četudi v omejeni in prilagojeni obliki. Zato poskušamo poštne pošiljke, kjer je to mogoče, vročati brezkontaktno, tako da se pismonoša in naslovnik dogovorita za prevzem in se izogneta osebnemu stiku. Pri pošiljkah, kjer pa to ni mogoče (pošiljke, ki jih je treba potrditi, morebitno plačilo pošiljke), pa poskušamo zagotoviti vročitev brez fizičnega stika med pismonošem in naslovnikom z upoštevanjem ustrezne varnostne razdalje ter ostalih zaščitnih ukrepov (nošenje maske, razkuževanje itd),« pojasni.
Pošta za nove čase
Direktor Dobnik pojasni tudi, da Pošta precej hitro stopa v korak s časom in se uspešno prilagaja spremenjenim navadam svojih strank. »V Pošti Slovenije stremimo k nenehnemu posodabljanju, kar se kaže tudi v digitalizaciji poštnega poslovanja v vseh fazah poštnega prometa, torej tako na strani sprejema poštnih pošiljk kot njihovega prevzema. V primerjavi z ostalimi logističnimi ponudniki lahko v kratkem času (v enem dnevu oziroma še isti dan) prenesemo velike količine pisemskih in paketnih pošiljk, paketov večjih dimenzij, palet in blaga do različnih strank z enako kakovostjo na območju celotne Slovenije,« našteva. »V uporabi imamo dva paketna usmerjevalnika (Ljubljana in Maribor), ki nam omogočata, da lahko strojno predelamo in usmerimo povečane količine paketnih pošiljk tudi ob konicah. Naša konkurenčna prednost pa je tudi v sobotni paketni dostavi za okoli 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev, v Ljubljani pa omogočamo tudi dostavo na naslov po 20. uri.«
Največja sprememba, ki jo opazimo uporabniki, se sicer kaže v upadu pisemskih pošiljk in velikem povečanju paketnih zaradi internetne trgovine. »Glede na povečano spletno nakupovanje smo veseli, da podjetja Pošto Slovenije vedno bolj prepoznavajo kot zanesljivega partnerja pri distribuciji blaga na domove kupcev. Zavedamo pa se tudi, da bo ta trend v prihodnje samo še naraščal, in se temu prilagajamo oziroma širimo kapacitete,« pravi Dobnik.
»Pošta Slovenije postaja eno največjih logističnih podjetij v Sloveniji. Naši ključni projekti so tako usmerjeni tudi v širjenje prostorskih in transportnih kapacitet za paketno-logistično dejavnost, informatizacijo poslovanja, avtomatizacijo in digitalizacijo. V letu 2020 smo dokončali izgradnjo logističnih pošt na Koroškem, Celju in na Ptuju, v izgradnji sta logistični pošti v Murski Soboti in Kopru, prav tako smo v novembra 2020 pričeli gradnjo nove, več kot 5.000 kvadratnih metrov velike hale na območju PLC LJ.
Pošta in gore
Od leta 1953 deluje v Sloveniji tudi zelo dejavno planinsko društvo, v katerem prav tako sodeluje Jure Dobnik. »Član Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana, ki se je v preteklosti imenovalo Planinsko društvo PTT Ljubljana, sem že od mladih nog. Bolj aktivno pa sodelujem v organih društva od leta 2008 dalje, z delom v Odseku za planinske poti. Nekaj časa sem opravljal tudi funkcijo vodje navedenega odseka, vendar sem jo zaradi pomanjkanja časa predal trenutnemu vodji, sam pa sem ostal v upravnem odboru društva kot član, delujem pa tudi kot namestnik vodje Odseka za planinske poti,« pove in nadaljuje: »Še vedno pa se kot markacist aktivno udeležujem akcij na planinskih poteh, ki jih vzdržuje naše društvo. Teh je dvanajst in ležijo tako v okolici Ljubljane (Toško čelo, Kurešček) kot tudi v visokogorju, v okolici Poštarskega doma Vršič in vodijo proti 2547 metrov visokemu Prisojniku. Akcije na poteh se izvajajo večinoma v pomladanskem času oziroma v visokogorju, ko se stali sneg, v zgodnjem poletnem času. Vsa dela markacisti in ostali člani društva ter tudi prijatelji, ki jim hoja v gore ni tuja, opravljamo na prostovoljni osnovi, predvsem iz veselja do hoje po planinskih poteh.«
Ljubezen do gora mu je bila namreč položena že v zibelko, saj mu jo je privzgojil dedek Jože Dobnik, ki je bil vso svojo delovno dobo pogonska sila PTT in tudi navdušen planinec, najbolj znan kot avtor planinskih vodnikov Razširjena slovenska planinska pot (1993) ter dveh izdaj Slovenske planinske poti (1994 in 1998). Uredil je Vodnik po planinskih postojankah v Sloveniji (1989), katerega prva naklada je bila 10.000 izvodov, bil pa je tudi soavtor knjige Stoletje v gorah (1992), za katero je napisal poglavje o gradnji planinskih koč. Članke je objavljal tudi v Planinskem vestniku in drugih publikacijah in kot soustanovitelj transverzale kurirjev in vezistov NOV Slovenije, danes Pot kurirjev in vezistov, je sodeloval pri pripravi vodnika. Hkrati je pomagal tudi pri ustvarjanju televizijske dokumentarne serije Razgledi s slovenskih vrhov.
»Ljubezen, ki jo je dedek gojil do gora, je prenesel na vse svoje vnuke. Radi smo se udeleževali tako pohodov, ki jih je organiziralo planinsko društvo, kot tudi tistih v družinskem krogu. Skupaj smo prehodili kar nekaj poti, ki jih je opisal v vodnikih. Celih planinskih obhodnic (transverzal) sicer še nisem prehodil, sem pa obiskal kar nekaj poti, ki jih te obhodnice zajemajo. Sicer si želim prehoditi celotno obhodnico Slovenska planinska pot, vendar bo moralo to zaradi drugih obveznosti še nekoliko počakati,« se nasmehne Dobnik, ki tako pri poštnem delu kot osvajanju gora stopa po dedkovih stopinjah. Pisanje vodnikov bo sicer prepustil drugim, pravi, z veseljem pa se bo še naprej udeleževal akcij markacistov znotraj planinskega društva.
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografije: Osebni arhiv Jureta Dobnika
