Mogočni rumeni grad, ki daje Podčetrtku svojevrsten krajinski videz, je prava pokrajinska in zgodovinska značilnost sredi mehko valovite pokrajine. Stoji na skali, obdan s smrekovim in bukovim gozdom, od koder se odpira razgled prek doline ob reki Sotli in hrvaškega Zagorja.
Grad Podčetrtek velja za enega najstarejših gradov v Sloveniji in kot takšen predstavlja kulturni spomenik izrednega pomena v lokalnem, regionalnem, državnem in tudi čezmejnem prostoru. V zgodovini se je poimenovanje kraja in njegovega gradu spreminjalo od nemško zvenečega Landsperga do današnjega poimenovanja Podčetrtek, ki izhaja iz četrtega dne v tednu, ko je potekal pod grajskim gospostvom v trgu sodni in tržni dan.
Dolga in bogata zgodovina
Zemljiška posest teh krajev v srednjem veku je pripadala savinjskemu krajišniku grofu Viljemu in njegovi ženi Emi Pilštanjski, ki je posest nato predala cerkvenemu gospostvu in kmalu postala del krške škofije. Naloga gradu, ki so ga začeli graditi v prvi polovici 12. stoletja, je bila braniti mejo pred vpadi na sosednjem hrvaškem ozemlju vladajočih Madžarov ter utrditi posesti krške škofije.
Grad in pripadajoče gospostvo sta bila za krške škofe zelo pomembna, zato nista bila podeljena v fevd, ampak so jima načelovali gradiščani in pozneje upravitelji, ki so se pogosto menjavali.
Po letu 1445 pa se je počasi začela spreminjati uprava gospostva, saj so krški škofje od takrat naprej začeli na gradu naseljevati oskrbnike, ki so kmalu prevzeli tudi upravo gradu. Leta 1515 je grad podlegel kmečkemu uporu. Leta 1527 pa so postali oskrbniki gospostva Tattenbachi, ki so bili konec 16. stoletja povzdignjeni v barone. V začetku 17. stoletja pa so Tattenbachi grad z gospostvom odkupili od krške škofije in postali njegovi lastniki do leta 1682, ko grad prešel v last bistriških grofov Attemsov, ki so ga obdržali vse do konca druge svetovne vojne. V 19. stoletju so Attemsi grad temeljito prezidali in mu s poznejšo obnovo dali današnji videz. Na stavbi se kaže mešanica poznogotskih in renesančnih slogovnih prvin. Znotraj grajskega obzidja je značilno notranje dvorišče, v gradu pa 70 grajskih soban. Stavbišče gradu Podčetrtek se razteza na 2626 m2.
Po letu 1945 je grad postal ljudska last, kar je povzročilo postopno ropanje. Rešenih je bilo le nekaj umetnin, ki jih danes hrani Posavski muzej v Brežicah. Pozneje je bil grad v deljenem zasebnem lastništvu in prepuščen zobu časa. Zadnje obnove je bil grad deležen po velikem potresu leta 1974, nato pa je žalostno propadal in je bil zaradi pomanjkanja investicijskih vlaganj, neurejenega lastništva in dolgotrajnega postopka prodaje, ki je trajal celih 20 let, v zelo slabem stanju.
Reševanje izjemnega spomenika kulturne dediščine
Ravno dolga in bogata zgodovina, izjemna podoba ter pomen spomenika kulturne dediščine so bili razlogi, da je Občina z županom Petrom Misjo tako dolgo vztrajala in se trudila grad rešiti pred propadom in mu povrniti nekdanji sijaj.
Občina Podčetrtek, ki je decembra 2020 postala edini lastnik gradu Podčetrtek in tako nosilec nadaljnjih vlaganj, je takoj pričela nujna obnovitvena dela. Izvedla je investicijo v nujna vzdrževalna dela in se prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih v letih 2021–2022 sofinancira Republika Slovenija.
Investicija v začetek obnovitvenih del na gradu Podčetrtek je ključnega pomena, saj je omogočila začetek njegove celovite obnove, hkrati pa ohranitev izjemne kulturne vrednosti tako na državni kot na lokalni ravni. Grad Podčetrtek sodi med redko ohranjene objekte tovrstne dediščine v Sloveniji in ravno z izvedeno investicijo bodo zagotovljeni infrastrukturni pogoji za ohranitev kulturnega spomenika gradu Podčetrtek, kar bo osnova za nadaljnje vlaganje in ohranjanje objekta.
Obnovitvena dela na gradu Podčetrtek
Občina Podčetrtek se zavzema za sistematično obnovo gradu in ustrezno ureditev njegove namembnosti, zato je investicijo v nujna obnovitvena dela na gradu Podčetrtek uvrstila v prostorske akte Občine in predvidela v Načrtu razvojnih programov od leta 2022 do 2025. Cilj je, da grad postane pomembno kulturno-turistično središče, kjer bo mogoče na eni strani spoznati pomembna zgodovinska dejstva, o katerih priča grad, na drugi pa bo poskrbljeno tudi za ustrezno gastronomsko ponudbo, ki bo prav tako temeljila na zgodovini in lokalnih posebnostih območja.
Z investicijo v letu 2021, ki se nadaljuje v letu 2022, je Občina pričela obnovo v želji, da obrne trend propadanja v času neodgovornega lastništva. Sanacija se vodi v smeri preprečevanja nadaljnjega propadanja in sanacijo poškodb po potresih. Izvedla se je sanacija grajskega dvorišča s čiščenjem in hidrološko sanacijo osrednjega dela gradu, sanacija ostrešja z zamenjavo dotrajanih delov in strešne kritine, sanacija terase z odstranitvijo začasnega prekritja in nanosom zaščitnega tlaka po smernicah kulturnovarstvene stroke. Tako investitor kot izbrani izvajalec v celoti stremijo k uporabi avtentičnih materialov (uporaba skrilavca), hkrati pa bo zagotovljena uporaba starih tehnologij in znanj.
Z investicijo v nujna obnovitvena dela na gradu Podčetrtek sam projekt oživitve gradu še ne bo zaključen. Zato Občina že aktivno pripravlja projekte, s katerimi bo poskušala postopoma nadaljevati obnovo gradu, kateremu se po dolgih leti končno, a zasluženo nasmiha lepša in svetlejša prihodnost.
Besedilo: Mihaela Juričan
VIR: Občina Podčetrtek, Mirko Krašovec, Župnija Podčetrtek, 1980, Župnijski urad v Podčetrtku
