Dobrovniški batik pirhi

0
467

Ko slišimo besedico pirh ali pisanica, po navadi pomislimo na belokranjske pisanice, velikonočna jajčka, poslikana in okrašena z edinstveno tehniko batik. Vendar pa le malo ljudi ve, da so pirhi, izdelani s tehniko batik, tudi del ljudske umetnosti prekmurskih Madžarov. Dobrovniški pirhi imajo več kot 150-letno tradicijo.

Ta po načinu izdelave edinstvena velikonočna jajčka so izdelana v dveh barvah, po navadi rdeči in črni, v batik tehniki. Poslikava jajčk poteka s stopljenim čebeljim voskom, ki se na površino jajc nanaša s posebnim pisalom. Na začetku je bila to vejica, na konec katere so pozneje privezali pločevinasto cevko ali lijak. Na ta način so dobili izboljšano pisalo, ki je omogočilo lepše in natančnejše risanje tudi drobnih okrasnih elementov. Za barvanje jajčk so uporabljali barvilo za tekstil. Da bi pirhi dobili lesk, so jih premazali s tanko plastjo svinjske masti. O tem bogastvu velikonočnih šeg, katerih pomemben del je okrašen pirh, je pisal že madžarski etnograf Ferenc Gönczi v svoji knjigi, izdani leta 1914, v kateri opisuje etnografijo pokrajin Göcsej in Hetés. Ljudski običaj izdelave z voskom poslikanih in v batik tehniki pripravljenih pirhov je okoli leta 1960 še živel v 12 naseljih v Pomurju, a pozneje je postopoma skoraj zatonil. Ohranil se je le v Dobrovniku, kjer pirhe okrašujejo z značilnimi krajevnimi motivi. Rozika Kovacs, Ilona Szolarics, Valeria Car, Katarina Flisar, Magdolna Szekeres, Terezija Toplak in še nekatere izdelovalke so bile tiste, ki so kljubovale času in ta lepi velikonočni običaj izdelave dobrovniških pirhov – biser tudi z narodopisnega vidika – prenesle na poznejše rodove. Dobrovniške pirhe krasijo arhaični, starodavni in enostavni okrasni motivi, med njimi ravne črte, krivulje, cvetlice, pentlje, sveča, križ, smrekova vejica, napisa Aleluja in Emlék (v spomin), letnica … Te preproste motive so do danes izdelovalke pirhov nadgradile po svoji domišljiji, vendar z ohranjanjem osnove.

Pirhi, izdelani z tehniko batik, so del ljudske umetnosti prekmurskih Madžarov. Dobrovniški pirhi imajo več kot 150-letno tradicijo.

Zelo pomembno vlogo pri ohranjanju običaja je imela Elizabeta Urisk, ki se je umetnosti izdelovanja pirhov učila že od otroštva od svoje matere, nato se je pa v začetku devetdesetih let 20. stoletja poleg izdelovanja lotila raziskovanja pirhov. Sad njenega etnološkoraziskovalnega dela je knjiga, ki je izšla leta 2009 v madžarskem jeziku ter v ponatisu in prevodu leta 2017 v dvojezični, slovensko-madžarski različici z naslovom Izdelovanje pirhov v batik tehniki v Prekmurju. Svoje teoretično znanje in praktične izkušnje je predajala naprej na različnih delavnicah. Leta 2006 je na Madžarskem prejela naziv umetnica ljudske obrti in je bila kot nosilka izročila ‘izdelovanje prekmurskih remenk’ vpisana v register žive kulturne dediščine.

Dobrovniške pirhe krasijo arhaični, starodavni in enostavni okrasni motivi, med njimi ravne črte, krivulje, cvetlice, pentlje, sveča, križ, smrekova vejica.

Prepoznavni element lokalne in regionalne identitete madžarske manjšine 

V Dobrovniku je tako danes več izdelovalk in izdelovalcev, ki v tehniki izdelave in ornamentiki sledijo tradicionalnemu načinu barvanja v batik tehniki, tehniki praskanja in krašenja z listi. Nekaj jih je starejših, ki so svoje znanje prejeli neposredno od prednikov, mlajša generacija pa se je tehnike krašenja pirhov začela učiti prav od teh starejših izdelovalcev, saj je v njihovih družinah ta način krašenja že izginil.

Poslikava jajčk poteka s stopljenim čebeljim voskom, ki se na površino jajc nanaša s posebnim pisalom.

Dobrovniški pirhi so eden izmed prepoznavnih elementov lokalne in regionalne identitete madžarske manjšine Prekmurja, znanje o njihovi izdelavi in okraševanju pa se na mlajše generacije prenaša prek knjig, razstav in delavnic.

V Dobrovniku vsako leto, od leta 1998 dalje, priredimo zdaj že tradicionalno razstavo pirhov, na kateri si lahko obiskovalci ogledajo izdelke domačih, v zadnjih štirih letih pa tudi tujih izdelovalcev pirhov. Prireditev navadno poteka dva dneva, v soboto in nedeljo, dva tedna pred veliko nočjo. V 24 letih je bila razstava na dveh lokacijah, v kulturnem domu in Etnografski hiši Györgya Dobronokija, v Hiši rokodelstev pa se ob njej izvajajo tudi predstavitve in prikazi izdelovanja pirhov. Organizator vsakoletne razstave pirhov je Kulturno društvo Petőfi Sándor Dobrovnik.

Tradicionalno razstavo bodo letos zamenjali kratki filmi, v katerih bodo razstavljavci prikazali postopek izdelave in svoje izdelke.

Leta 2018 se je 33 dobrovniških izdelovalcev pirhov predstavilo z razstavo ‘Madžarski pirhi iz Prekmurja’ tudi v Slovenskem etnografskem muzeju.

Lansko leto se je razstava pirhov zaradi razglasitve pandemije covida-19 preselila na splet, ker se je zaradi ukrepov ni dalo izvesti v fizični obliki. Tako je v organizaciji in izvedbi Hiše rokodelstev Dobrovnik potekala virtualna razstava pirhov z naslovom VIRTUAL EASTER EGGS – VIRTUÁLIS HÍMES TOJÁS – VIRTUALNI PIRHI, na njej pa je veliko razstavljavcev sodelovalo s fotografijami svojih izdelkov.

Da bi pirhi dobili lesk, so jih premazali s tanko plastjo svinjske masti.

Tudi v letošnjem letu bo razstava potekala na podoben način, saj se bodo razstavljavci predstavili na spletu s kratkimi filmi, v katerih bodo prikazali postopek izdelave dobrovniških pirhov in svoje izdelke.

Besedilo: Alenka Topla, predsednica KUD Petőfi Sándor Dobrovnik

Fotografije: KUD Petőfi Sándor Dobrovnik

PUSTI SPOROČILO