V Radvanju tik pod Pohorjem to poletje ponovno razveseljuje labirint – zabavno poučni tematski park v koruznem polju z interaktivnimi postajami. Sprehod mimo točk, na katerih obiskovalce čakajo domiselne naloge, je prava pustolovščina za otroke in starejše.
Prvo vprašanje slehernega obiskovalca, ne glede na starost je, kaj pa, če se v labirintu zgubim? A prijazen dijak Vito, ki pred vhodom pričaka vsakega posebej, hitro pomiri: »V tem primeru poiščite eno od informativnih tabel v labirintu in isto točko na zemljevidu in sledite najbližji poti do izhoda. Ali pa povprašajte mimoidočega, če naletite nanj.« Nato obiskovalcu izroči zemljevid koruznega labirinta, ki je tokrat v obliki grozda, kar ne preseneti, saj v Mariboru raste najstarejša trta na svetu. Na hrbtni strani priročnega zemljevida je rebus (v slovenščini in angleščini), ki ga obiskovalec z lahkoto izpolni, če v labirintu prispe do vsake točke. Na teh so informativne table in vsaka je označena s črko, te pa odkrivajo geslo rebusa. Zelo poučne in hkrati sila zabavne, pa tudi smešne, so naloge na posameznih točkah.
Kaj bi odgovorili, če bi vam nekdo zastavil vprašanje, kaj je to spomin? Je to kakšna shramba podatkov v naših možganih, ki nam omogoča, da si zapomnimo podatke? Ali pa bi s preprostimi besedami odvrnili, da je spomin tisto, ko ne pozabimo? Znanstveniki bi dejali, da je spomin sposobnost človeka, da ohrani in kasneje obnovi podatke. Dodali pa bi tudi, da je za ohranjanje dobrega spomina redna telovadba – možganska telovadba. Zato poskrbite, da boste nekajkrat tedensko trenirali možgane tudi med počitnicami. Na to opozori informativna tabla na točki 13. Že na naslednji točki nas pričaka miselna sestavljenka – Blockdoku, s pomočjo katere treniramo možgane in krepimo sposobnosti ustvarjalnega mišljenja. Da obiskovalec sestavi Blockdoku je potreben logičen razmislek in kajpak malce potrpežljivosti. Kako pa je z ravnotežjem? Na to spomni informativna tabla na točki 10, kjer je treba s čim več elementov na pikapolonico zložiti tako, da bodo v ravnotežju.
Vsak črv, vsaka žuželka in vsaka žival deluje v dobrobit našega planeta. Le človek ne! Živali na polju, travniku in v gozdu ne puščajo smeti, zato prošnja na točki 2, da se obiskovalci v labirintu obnašajo kot živali. In še opozorilo – tudi papirnati robček je smet, razgradnja lahko traja do pol leta. Večina robčkov je beljena s klorom in pri postopku nastajajo naravne spojine, ki skozi robček prehajajo v zemljo in nato v podtalnico, torej našo pitno vodo. Zakaj pa ne bi dela labirinta prehodili bosi, saj bosonoga hoja ne krepi le stopal, ampak celo telo, nagovarja točka sedem. Vsak ustvarjeni korak, še posebej na neravni podlagi, je kakovostna in učinkovita vadba, izboljšuje občutek za ravnotežje in krepi gibalne sposobnosti. Bosonoga hoja pomaga tudi zmanjšati stres in agresijo. Še posebej razveseljivo je na točki pet – klopi lepih misli. Naše misli so izredno močne in določajo kako doživljamo in vidimo svet. Če nismo zavestni svojih misli, nas zlahka prevladajo. V vsakem trenutku lahko pustimo negativne misli in se osredotočimo na lepše in bolj pozitivne misli. In na tej točki lahko obiskovalec prebira lepe misli drugih obiskovalcev in zapiše tudi svoje.
Vsakdo, ki ima v sebi vsaj malo pustolovskega duha, bo v labirintu silno užival. Do sedaj so se izgubili le redki, a so jih hitro našli. »Nekateri majhni obiskovalci so še posebej iznajdljivi in imajo pri sebi piščalko – za vsak slučaj,« pove Vito. Prvi obiskovalci pridejo v labirint že 9.uri, ko ga odprejo, zadnji pa okrog 18. ure, saj si je za radoživo doživetje dobro vzeti dve uri, labirint namreč zaprejo ob 20. uri.
Tekst in foto: Duša Podbevšek – Bedrač
Fotografija na naslovnici: Koruznilabirint.si
