Gozdna učilna stoji

0
522

Gozd pokriva skoraj 60 odstotkov površine Slovenije in je temelj paradigme o trajnostnem pogledu na življenje in krožnemu gospodarstvu. Dnevno smo soočeni z njegovimi proizvodnimi vlogami, se pravi z lesno, lovno in nabiralniško, manj pa z okoljskimi in socialnimi vlogami, ki se nas navidezno manj dotikajo, a niso nič manj pomembne, kot je denimo les. Pogosto jih težje zaznamo ali jih celo ne želimo videti. In prav ta skriti del gozda spoznavamo v Gozdni učilni, pod katero lahko obravnavamo vse: od turizma v gozdnem prostoru, gozdne pedagogike, živali, gozdne sadeže … Otroci, mladostniki in starejši na licu mesta spoznavajo različne funkcije in naloge, tako kot tudi vrednost gozda.

Otroci v gozdu

Vodeni obiski gozda izboljšajo odnos ljudi do gozda in njihovo znanje o gozdu ter oživijo vsa čutila (sluh, vid, tip, okus). Pri gozdni pedagogiki je učenje posredovano z neposredno in posredno zaznavo, ki vsebuje učenje z delom – s srcem in glavo. Prek bogato doživetega učenja se posredujejo znanja o funkcijah in pomenu gozda. Na ta način v javnosti vzbudimo čut za odgovorno ravnanje z gozdom in izpostavimo povezanost gozda z okoljskega, ekonomskega in socialnega pogleda.

Gozd je zelo primeren prostor za prikazovanje interdisciplinarno povezanih načinov dela (kemija, fizika, geologija, meteorologija, pedologija, hidrografija, botanika, zoologija itn.). Življenje, ki je blizu naravi, je dober primer razumevanja stabilnosti in (dolgotrajne oz. stalne) porabe naravnih virov. Gozdna šola zna tehtati med vrednotami in trenutnimi načini delovanja. Ljudje imajo posebno čustven in simbolni interes do gozda, kar je še ena prednost gozda oziroma drevesa kot medija za izobraževanje. Simbioza z gozdom omogoča vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko druženje.

Gobarja v gozdu

Turizem v gozdnem prostoru

Gozdna učilna v svoji osnovi odlično zagovarja turizem v gozdnem prostoru. Gozdni turizem v naravnem okolju je turistična zvrst, ki temelji na trajnem, integrativnem in večnamenskem gospodarjenju z naravnimi in izvedenimi danostmi gozda in gozdne pokrajine. Je tudi del krožne bioekonomije, ki omogoča doseganje ekonomskih in neekonomskih učinkov pri zadovoljevanju potreb turistov, obiskovalcev in ostalih uporabnikov ter lastnikov gozdov. Gozdni turizem v naravnem okolju zahteva poznavanje naravnega okolja s strani domačinov in obiskovalcev. Za trženje naravnih potencialov je nujno ozaveščeno sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, na eni strani lokalno-regionalnih služb, državnih organov, turističnih društev, organizacij in zainteresirane javnosti z močnim strokovno-političnim vodstvom, kar je zagotovilo za paradigmo široke – vsestranske udeležbe za doseganje soglasij pri delovanju ter z lastniki gozdov.

Slovenski še naravno ohranjeni prostor predstavlja čudovit vir in naravni kapital za razvoj turizma ter za oblikovanje celovitih turističnih produktov, ki lahko zajemajo tako kakovostno doživljanje kot izobraževanje, tako v dojemanju narave in okolja kot tudi kulturne in naravne dediščine. Seveda je potrebna kulturna povezava z naravo, gozdom, okoljem v sozvočju s socialnim kapitalom, ki ga nudi okolje, ter lastniki gozdov kot aktivnimi nosilci vsebin, pristopov in trženja.

Pot med krošnjami na Pohorju

Obsežna še naravno ohranjena območja, ki na malem prostoru ponujajo izjemni mozaik raznolikosti, so za celotno Slovenijo velik izziv, priložnost in tržna možnost.

Trajnostni razvojni cilji evropskega turizma so: trajnostne aktivnosti in razvoj, trajnostni vzorci povpraševanja in trajnostni vzorci ponudbe (trajnostna oskrbna veriga in trajnostni razvoj destinacij).

Turistična raba je mogoča skoraj v vseh gozdovih, v 4,9 odstotka slovenskih gozdov pa sta zaradi bližine naselij in turistično zanimivih predelov zelo poudarjeni rekreacijska in turistična funkcija.

Treba je dati večji vpliv lastnikom gozdov, ki lahko v soglasju z raznimi razvojnimi inštitucijami podajo najkakovostnejše vzdržne in zanimive produkte. V Sloveniji je skoraj 80 odstotkov gozdne površine v zasebni lasti in lastnikov je nekaj več kot 413 000, gozdovi pa so prosto dostopni ne glede na lastništvo. Lastnik mora omogočiti prost dostop sprehajalcem, prav tako mora dopustiti v gozdu rekreativno nabiranje gob, plodov, čebelarjenje in lov. Izjema so le dejavnosti, ki prinašajo dobiček s področja turizma in rekreacije, oz. če se lastnik profesionalno ukvarja z nabiranjem plodov in njihovo prodajo. V tem primeru mora obiskovalce o tem obvestiti z oznakami v gozdu.

Zaživeti sožitje narave in sočloveka v podeželski skupnosti, s podeželani, ob večerih, pesmi in ognju, grabljenju sena in pišu gozdnega vetra, je izziv. Mar ne?

Potopimo se v gozd!

Besedilo: Jože Prah

Fotografije: STO in Shutterstock

 

 

 

PUSTI SPOROČILO