Na 25 arih v sklopu muzeja na prostem Rogatec ob vznožju Donačke gore raste 80 različnih vrst zeliščnih rastlin, enoletnic in trajnic. Številne obiskovalce, med njimi je nemalo turistov iz tujine, navdušujejo vodeni ogledi po zeliščnem vrtu, ki trajajo do dve uri ali celo več, še posebej pa zeliščarske delavnice in naslednja bo zadnjo soboto v juliju pod vodstvom tamkajšnje strokovnjakinje Simone Arzenšek, na kateri bo imel glavno vlogo sladki pelin s svojimi zdravilnimi učinki.
»Največje povpraševanje imamo po čajih sladkega pelina, ameriškega slamnika in materini dušici. V korona času smo prodali vse čaje in druge zdravilne pripravke kot so hidrolati in kapljice,« pripoveduje Simona Arzenšek. V muzeju na prostem Rogatec imajo namreč prikupno majhno prodajalno z lastnimi bio in eko čaji, zeliščnimi likerji, naravno kozmetiko, repelenti, dišavnicami za prostore… »Sladki pelin koristi imunskemu sistemu, učinkuje proti bolečinam in preprečuje razvoj rakavih celic. Uporabljali so ga že v turških časih, predvsem vojaki, « razlaga Arzenškova med sprehodom po vrtu. V teh dneh v vrtu trga ajbiš in pri tem ji pomaga sodelavka Nera, sicer zaposlena v prodajalni. »Ajbiš koristi pri dihalnih boleznih, posušenega pripravimo kot poparek, odpravlja tudi sluz. Naredimo ga lahko kot sirup in ga uživamo preventivno dva krat dnevno po eno žlico. Prav tako ameriški slamnik pripravimo kot sirup, lahko tudi z dodatkom sadjevca kot liker. Z uživanjem čaja si zvišamo odpornost, predvsem je priporočljiv v jesensko zimskem času, ko razsajajo viroze. Ameriški slamnik so že v drugem stoletju uživali Indijanci, z njim so zdravili tudi po kačjem piku«, pove Arzenškova.
Likof na Taberni
V Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, pod streho katerega spada omenjeni muzej, so se odločili za ekološko pridelavo zelišč brez kemičnih sredstev, pesticidov in umetnih gnojil. Za škropljenje uporabljajo naravne pripravke iz bio milnice, koprive, sivke, vmes pa zasadijo rastline, ki delujejo kot repelent. »Sivka je znana kot repelent, uporabljamo jo za hidrolate, ki ščitijo pred piki komarjev in pred klopi. Če popršimo prostor pred spanjem lažje spimo, služi tudi kot zaščita pred močnim soncem, saj pomiri kožo, še posebej opečeno. V obliki kreme se uporablja tudi proti glivicam na nogah. Lahko si sami izdelamo kremo – sivko damo v kozarec, prelijemo z olivnim oljem v razmerju ena proti deset, pustimo stati en mesec, precedimo in dodamo čebelji vosek. Mi izdelujemo tudi pripravek s certifikatom kot naravno pršilo (osnova je hidrolat sivke z dodatkom limonske trave, poprove mete in rožmarina). Navadna sivka je primerna za kulinariko – zeliščni sok, sladoled, dodatek k čajnim mešanicam za pomirjanje, sprostitev, proti tesnobi,« pripoveduje Arzenškova. Posebej izpostavi koprivo, ki jo po njenem zapostavljamo – »čisti kri, preprečuje vnetje mehurja in ledvic, nastanek ledvičnih kamnov«. Ob rastočem žajblju pove, da so si ga v času rimskega cesarstva lahko privoščili le bogati ljudje. Tudi žajbelj preprečuje razne viruse, bakterije, uporablja se za razkuževanje prostorov, če ga zažgemo, zmanjšuje količino sladkorja v krvi… »Vrtni timijan se poleg sladkega pelina in ameriškega slamnika uporablja proti pljučnici, tuberkulozi, oslovskemu kašlju; abrašico, ki ji pravimo tudi zeleni zmaj in je sorodnica sladkega pelina, koristimo pri pripravi likerjev, travarice in kot zimski čaj. Letos imamo spet nove proizvode hidrolatov lipe, smilja in vrtnice. Sadike vrtnic imamo iz Bolgarije, ki slovi po rožni vodi in drugi kozmetiki iz teh cvetlic. V prodaji jih še nimamo, ker čakamo na certifikate.«
V muzeju prirejajo razvedrilne in poučne prireditve, že v soboto 23. julija bodo imeli tradicionalni Likof na taberni (prikazali bodo stara kmečka opravila in obiskovalcem nudili domače dobrote). Za posebno doživetje obiskovalcev pa poskrbijo s pametnimi očali, s katerimi raziskujejo preteklost in skozi igro rešujejo naloge. Doživetje omogoča zabavno pot učenja, spodbuja koordinacijske sposobnosti in veliko gibanja v naravi.
Tekst in foto: Duša Podbevšek – Bedrač
Fotografija na naslovnici: Tomo Jeseničnik
