Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je odgovoren tudi za turizem, ki je za Slovenijo izjemnega gospodarskega pomena. Kljub zahtevnim preizkušnjam zadnjih let še vedno prispeva kar deset odstotkov k bruto domačemu proizvodu. Znotraj panoge in v povezanih dejavnostih še vedno zaposluje več kot 57.000 ljudi ter ustvarja blaginjo v lokalnih okoljih. S temi podatki je minister postregel v poslanici ob mednarodnem dnevu turizma 27. septembra, mi pa smo priložnost izkoristili za pogovor o prihajajočih izzivih.
Ministrsko pot ste začeli z zavezo o uresničevanju sinergije: gospodarstvo, turizem, šport. Kolikšen odstotek v tej strategiji zavzema turizem?
Na to vprašanje ne morem odgovoriti v številkah oziroma bi prišel najbližje temu, če bi odgovoril, da turizem zavzema tretjino. Kot sem dejal že ob nastopu ministrskega mandata, vidim ta tri področja neločljivo povezana, kar potrjujejo tudi številni gospodarstveniki. Tako turizem kot šport imata izjemno visok multiplikativni učinek na ostale panoge, zato ju ne moremo ločevati od gospodarstva, ravno nasprotno. Aktivnosti na teh treh področjih je treba čim bolj integrirati in povečati učinek v dobro Slovenije. Tudi če bi govoril o sredstvih, ki jih nameravamo vlagati v vsa tri področja, ne bi mogel pravilno opredeliti deleža, o katerem me sprašujete, saj je lahko področje v nekem trenutku preveč podhranjeno in potrebuje več vložka, drugo pa je že na višji ravni in potrebuje manj državne pomoči, a zaradi tega ni za nas nič manj pomembno.
Kaj ste že uresničili na tem področju in kaj še nameravate?
Ministrstvo bo letos skupaj z vsemi razpisi, ki še pridejo, turistični panogi namenilo skupno več kot 160 milijonov evrov sredstev za povečanje kakovosti slovenskega turizma. S tem ustvarjamo pogoje za višanje dodane vrednosti v slovenskem turizmu. Z veseljem lahko povem, da smo sedaj objavili tudi javni razpis za težko pričakovanih 69 milijonov evrov za investicije v nastanitvene kapacitete v turizmu višje kakovosti. Pred tem smo uspešno zaključili tudi javni razpis za sofinanciranje naložb v največja smučarska središča in tudi že v namestitvene kapacitete. Poleg tega smo podprli tudi svetovno odbojkarsko prvenstvo in produkcijo filma svetovno znane produkcijske hiše Netflix v Sloveniji. Z vsemi temi aktivnostmi dodatno promoviramo Slovenijo z vidika turizma, tako kot tudi ustvarjamo poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Poleg teh razvojnih ukrepov pa se ta vlada od prvega dne svojega mandata, enako kot drugod po Evropi, spoprijema z draginjo. Zato smo te tri mesece delali predvsem na področju blažitve posledic draginje, da zagotovimo osnovne pogoje za premostitev prihajajoče zime za ljudi, gospodarstvo in državo. In s tem mislim tudi na turistični sektor.
Spremenili smo način reguliranja cen pogonskih goriv, zato imamo ene izmed najnižjih cen pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi državami. Tudi kurilno olje smo regulirali, da bo ogrevanje cenejše. Znižali smo DDV na energente ter omejili cene za male poslovne odjemalce. Vse to znižuje sicer nenormalno visoke cene energentov. V sodelovanju z gospodarstvom smo zato sprejeli zakon s prvo pomočjo gospodarstvu v višini 40 milijonov evrov za kritje povišanih stroškov elektrike in zemeljskega plina. Glede na to, da se kriza ne umirja, smo pred dnevi obseg namenjenih sredstev več kot podvojili, in sicer na 80 milijonov evrov, ter povečali stopnjo sofinanciranja stroškov s 30 na 50 odstotkov. Že predvidoma v tem mesecu pa bo gospodarstvu na voljo tudi več kot 80 milijonov evrov likvidnostne pomoči v obliki posojil Slovenskega podjetniškega sklada in razvojne banke SID.
Letos ste turizmu pomagali kar z dvema razpisoma, najprej z razpisom za vlaganja v preoblikovanje slovenskega turizma in krepitev njegove odpornosti, jeseni pa še z razpisom za turistične kapacitete. Ste zadovoljni z izkupičkom?
Seveda! Javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti je bil zelo uspešen, saj je bilo skupno odobrenih 20 projektov – 10 projektov za razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč ter 10 projektov za izgradnjo in obnovo nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Rezultati javnega razpisa so mi bili predstavljeni kmalu za tem, ko sem prevzel vodenje ministrstva. Pri tem mi je bilo najprej sporočeno, da ne bomo mogli podpreti vseh pozitivno ocenjenih projektov, ker je bila vsota zaprošenih sredstev višja, kot smo je imeli na voljo. Enostavno nisem mogel sprejeti, da nismo imeli dovolj sredstev za vse dobre projekte. S skupnimi močmi smo s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Ministrstvom za infrastrukturo RS zagotovili dodatnih dobrih 20,3 milijona evrov sredstev. Tako smo v okviru razpisa dodelili več kot 69 milijonov evrov. S tem smo podprli nadgradnjo zimskih smučišč v t. i. gorska središča s celoletno kakovostno ponudbo za goste, slovenski turizem je pridobili še 500 novih ležišč, 200 ležišč pa bo prenovljenih v višjo kakovost.
Poleg tega so bile razvojne spodbude ministrstva v letu 2022 namenjene še spodbujanju ponovne vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije v višini dveh milijonov evrov, uvajanju okoljskih in trajnostnih znakov za turistične namestitve in gostinske ponudnike v višini 300.000 evrov ter sofinanciranju stroškov podjetij iz panog turizma v času ponovnega zagona dejavnosti po epidemiji covida 19 v višini 10 milijonov evrov. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost smo milijon evrov namenili tudi za nadgradnjo Zelene sheme. Do konca leta bomo ponovili razpis za investicije v javno turistično infrastrukturo v višini 10 milijonov evrov.
Vam je uspelo rešiti težave glede Kanina, ki je bil na razpisu neuspešen?
To je zgodba, ki še ni končana. Občina Bovec s smučiščem Kanin žal ni bila uspešna na prej omenjenem razpisu. Se pa zelo zavedamo pomena našega najvišje ležečega smučišča za slovenski turizem, zato želimo pomagati pri iskanju možnosti sofinanciranja za celovito prenovo turističnega centra Kanin. Po objavi rezultatov razpisa smo se na ministrstvu sestali s predstavniki Kanina. Dogovorili smo se, da najprej najdemo rešitev najnujnejša dela, da bi lahko smučišče varno obratovalo tudi to zimsko sezono. To pomeni predvsem usposobitev prestreljnikov za plazove in izvedbo rednih vzdrževalnih del za krožno kabinsko žičnico. Pri tem sodelujemo tudi z Ministrstvom za infrastrukturo RS, ki je pristojno za obratovanje žičniške infrastrukture v Sloveniji. Prizadevamo si najti ustrezna sredstva za te aktivnosti.
Ali MGRT v letošnjem in prihodnjem letu načrtuje še kakšne dodatne ukrepe za pomoč turističnemu gospodarstvu?
Predvsem bomo morali dokončati dodelitev sredstev v okviru že omenjenih razpisov za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno-turistično namestitve ter za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo. Zadnje mesece tega leta pa bomo nato namenili pripravljanju Akcijskega načrta za turizem za leto 2023 in 2024, ki bo opredeljeval ukrepe in aktivnosti iz strategije ter finančna sredstva. Seveda ga bomo pripravili v sodelovanju z več ministrstvi ter deležniki turistične panoge.
V prihodnjem letu bomo pripravili javne razpise v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, kjer imamo na voljo 20 milijonov evrov. Predvidoma bomo podpirali pametno upravljanje turističnih destinacij slovenskega turizma in krepitev kulturne in naravne dediščine v turizmu, podprli pa bomo tudi razvoj celovitih turističnih produktov v obliki avtentičnih turističnih doživetij.
Poleg tega pa želimo pripraviti tudi nov zakon o gostinstvu in spremeniti zakon o spodbujanju razvoja turizma. S prvim želimo odpraviti administrativne ovire in nejasnosti v praksi ter urediti kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (kot je na primer AirB&B) in obratovalni čas gostincev. Z Zakonom o spodbujanju turizma pa bomo okrepili povezavo med nacionalnim in lokalnim razvojem turizma skladno s potrebami nove strategije ter okrepili produkte Zelene sheme slovenskega turizma in zeleni prehod. Posebno pozornost pa na ministrstvu namenjamo tudi kadrom v turizmu, še posebno med mladimi.
Nestabilnost kot edina stalnica je bila tema letošnjega že osmega turističnega panela v okviru 17. Blejskega strateškega foruma. Ste sprejeli kakšne smernice, kako vplive nestabilnosti na turizem zmanjšati na minimum?
Seveda, na blejskem strateškem forumu so udeleženci turističnega panela predstavili svoje poglede na aktualne izzive turizma, ki so povezani s trenutno situacijo v gospodarstvu, na katero bistveno vplivajo geopolitični nemiri in naraščajoči življenjski stroški. Udeleženci smo nato na področju turizma sprejeli smernice delovanja v prihodnje, ki gredo v smeri usklajenega delovanja in sodelovanja na ravni Evrope. Zadali smo si okrepitev prizadevanj za zeleni in digitalni prehod, ki so zapisana v straškem dokumentu Evropske komisije ‘Transitional pathway’. Ta poziva turistično skupnost k izvajanju ukrepov na sedemindvajsetih področjih za zeleni in digitalni prehod ter izboljšanje odpornosti turizma v EU. Spodbujati bo treba trajnostne mobilnosti, preobrazba turizma je v tem kontekstu pogojena tudi z razvojem prometne infrastrukture. Posebno pozornost bomo morali namenjati upravljanju s človeškimi viri, vključevanju novih poslovnih modelov, zahtevi po več drznosti in inovativnosti pri aktivnostih.
Slovenski turistični sektor glede na podatke v prvi polovici leta okreva hitreje, kot ste pričakovali. Predstavite nam prosim nekaj podatkov, ki vlivajo optimizem.
Skupni turistični promet v prvih sedmih mesecih letošnjega leta se res približuje stanju pred pandemijo. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo zabeležili le še dobra 2 odstotka manj turističnih prenočitev kot v enakem obdobju doslej rekordnega leta slovenskega turizma 2019. Domačih turističnih prenočitev je bilo za skoraj 37 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2019, tujih pa le še za 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju ‘predkoronskega’ leta. Letošnja poletna turistična sezona je bila tako uspešna. Glede na to, da smo predvidevali, da bo okrevanje slovenskega turizma dolgotrajno, da bo minilo vsaj pet let, preden bomo imeli primerljive podatke z letom 2019, ugotavljamo, da je okrevanje hitrejše od pričakovanega. Turizem je panoga, ki hitro odreagira na spremembe v okolju, a si v kratkem času opomore. A napovedi za jesen so negotove. Turistični obisk lahko hitro zraste, a tudi hitro pade.
Žal je tako mednarodni kot slovenski turizem pred novimi izzivi: ponovno širjenje koronavirusa, vojna in geopolitični nemiri, podnebno-energetska kriza ter posledično tudi visoki življenjski stroški. Kakšno turistično sezono pričakujete prihodnje leto?
Napovedi za jesenski čas in preostanek leta so negotove: potrošniki se soočajo po eni strani z močno željo po potovanjih in novih doživetjih, po drugi pa z oslabitvijo prihrankov zaradi naraščajočih življenjskih stroškov ter cen energentov in prihajajočo finančno krizo. Dodatno se turistični sektor spopada s pomanjkanjem osebja. Velik vpliv ima vojna med Rusijo in Ukrajino, prav tako smo priča ponovnemu širjenju epidemije covida 19. Vse to nam otežuje napovedovanje poteka turističnega leta. Na vladi smo že sprejeli prve ukrepe za soočanje s temi izzivi, kot sem že povedal. V pripravi pa so novi ukrepi za pomoč gospodarstvu, tudi turističnemu. Ne bom si drznil napovedovati, kako bo videti prihodnje turistično leto, saj menim, da to niti ni mogoče. V skladu z novo Strategijo slovenskega turizma 2022–2028 bomo izvajali ukrepe in aktivnosti, ki so predvideni za uspešen razvoj turizma. Pri tem bo ključno medresorsko sodelovanje. Iskreno pa upam, da bodo varnostne in zdravstvene razmere ugodne.
V Sloveniji imamo jasno začrtane cilje prihodnjega razvoja v Strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022–2028. Kaj je rdeča nit te strategije?
Rdeča nit aktualne turistične strategije je trajnostni razvoj turizma ter s tem povezano spodbujanje zelenih turističnih produktov in višje dodane vrednosti. Od cilja ‘še več turistov’ smo prešli na cilj ‘več dodane vrednosti’, ki jo posamezen turist ustvari v Sloveniji. Doseganje višje dodane vrednosti je namreč pogoj tudi za boljše delovne pogoje in plače zaposlenih v turizmu. Strategija je zato usmerjena predvsem v ponudbeno stran, kjer bomo spodbujali višjo kakovost storitev. Vizija razvoja slovenskega turizma, ki smo jo zapisali v strategijo, se glasi: »Zelena butičnost. Manjši odtis. Večja vrednost za vse.« Prav na kratko pa strategije ne morem povzeti, a na srečo jo dobro poznate, saj smo jo ustvarjali skupaj!
Kritiki pravijo, da smo v letošnjem letu zaradi postcovidne evforije kar malo pozabili na zavezo trajnosti in butičnosti. Kako odgovarjate na te kritike?
To nikakor ne drži, nismo pozabili na zavezo slovenskega turizma k trajnosti in butičnosti. Pravzaprav se celo bolj in intenzivneje usmerjamo v to smer, še bolj odločni in s konkretnimi ukrepi. Še naprej gradimo ‘zeleno zgodbo’ Slovenije, pri čemer odločno krepimo zeleno vrednost – nadgrajujemo zeleno infrastrukturo in ponudbo ter v ponudbi in podobi krepimo avtentične (kulturne) elemente. Pravzaprav lahko s ponosom povemo, da je Slovenija ena vodilnih držav na področju trajnostnega turizma, kar nam priznavajo tudi v tujini. Pospešujemo butičnost – kakovostno ponudbo, ki jo odlikujejo načela trajnostne arhitekture, lokalnega značaja, kulturnih vsebin in denimo premium storitev. Na prvem mestu je personalizirana izkušnja, velik poudarek je na vrhunski gastronomiji, stavimo pa tudi na tehnološke inovacije ter digitalno podprte procese.
Želimo razviti turizem višje dodane vrednosti, ki bo v interesu vseh deležnikov – gostov in ponudnikov, turistov in domačinov, gospodarstva in države.
V Strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022–2028 je Turistična zveza Slovenije omenjena kot nacionalni inštitut pomemben za turistično dejavnost. Kako konkretno vidite vključevanje TZS in naših turističnih društev v uspešno zgodbo slovenskega turizma?
Pričakujemo, da bomo sodelovali odprto, iskreno, konstruktivno, da boste ogledalo sprejetim ukrepom na eni strani in hkrati njihov generator na drugi. Že doslej je bila Turistična zveza Slovenije s svojo mrežo društev in zvez pomemben partner in sooblikovalec slovenskega turizma. Civilna družba je ob javnem in zasebnem sektorju eden izmed treh ključnih stebrov za razvoj privlačne turistične ponudbe. Tudi v prihodnje bomo vsi partnerji tesno sodelovali in vsak po svojih močeh z izvajanjem različnih aktivnosti skrbeli za uresničevanjem ciljev in vizije slovenskega turizma.
Polona Frelih
