Slovenska turistična organizacija je tudi letos razpisala podelitev priznanja Snovalec, s katerim pomaga pri uresničevanju inovativnih projektov s področja turizma. Za najboljše ideje je na voljo 15.000 evrov nepovratnih sredstev. Na letošnji poziv je prispelo 45 veljavnih prijav. Strokovna komisija je konec aprila izbrala osem polfinalistov, zatem pa še štiri finaliste, ki bodo prejeli denarno spodbudo za uresničitev zamisli.
To so: Aktivni turizem za gibalno ovirane osebe, Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom, Plezalne počitnice na Kraškem robu in Zgodba o zmaju in pehtranu.
Prijavitelji projekta Aktivni turizem za gibalno ovirane osebe načrtujejo obogatitev ponudbe mladinskega prenočišča Ars Viva v Starem trgu pri Ložu s športno dejavnostjo, ki bo nadgradila že obstoječo ponudbo dostopnega in trajnostnega turizma Notranjsko-kraške regije. Čeprav število popotnikov s posebnimi potrebami narašča, je ponudbe zanjo še vedno premalo. Cilj projekta ni samo nov turistični proizvod; poudariti želi promocijo aktivnega preživljanja časa gibalno oviranih oseb. Prizadeva si za turistično ponudbo, ki je vključujoča in prijazna tudi pogosto spregledanim skupinam. Prva športna dejavnost, ki bo prilagojena gibalno oviranim, bo kolesarstvo. To je zaradi visokih stroškov nabave prilagojenih koles ciljnim skupinam velikokrat nedostopno. V hostlu Ars Viva želijo omogočiti preizkus specializiranih koles, poleg tega jih nameravajo tudi izposojati.
Na muzejskem vlaku, ki vozi po bohinjski progi in ki je del naše kulturne in tehniške dediščine, se obeta nova, kulinarična ponudba, ki bo povezala strokovno znanje profesorjev Višje šole za gostinstvo in turizem Bled, njenih študentov (programa gostinstvo in turizem) ter znanje in izkušnje organizatorja izletov z muzejskimi vlaki. Za pilotno izvedbo nove ponudbe Kulinarično popotovanje z muzejskim vlakom, ki bo predvidoma 13. maja, so avtorji zamisli predvideli naslednji scenarij: študenti na vlaku strežejo jedi, kot sta maslovnik in šebrejski želodec, potniki si gasijo žejo s tradicionalnimi pijačami, kot so liker iz tepk, jabolčnik, vino … V gostilni v Goriških Brdih skuhajo kosilo po receptih, ki so jih predlagali študenti skupaj z mentorji (telečji žvarcet, polenta in višnjeva sladica). Potniki prejmejo tudi kulinarični spominek. Študenti bodo sicer sodelovali tudi pri animacijskem programu, vodenju in trženju ponudbe.
Plezalne počitnice na Kraškem robu so ponudba, ki je v tujini, še zlasti v Španiji, že dobro razvita, v Sloveniji pa je bolj kot ne še ni. Počitnice na območju Kraškega roba (Tržaški zaliv, zaledje slovenske obale, severna Istra) trajajo v povprečju teden dni. V aranžma so vključeni prevoz z letališča in nazaj, prenočišče in hrana, prevozi od nastanitve do lokacije plezanja, vsa oprema in seveda inštruktor plezanja oziroma vodnik. Gostje si sami organizirajo polet do ciljne destinacije, organizator jim pomaga z nasveti in informacijami o najbližjih letališčih. Ponudba vključuje tudi vodene oglede lokalnih znamenitosti pod vodstvom izkušenega vodnika. Regija namreč ponuja nešteto zgodovinskih, umetnostno-zgodovinskih, geografskih in športnih (kolesarske in pohodne poti) zanimivosti. Takšna ponudba pripomore tudi k boljši prepoznavnosti in razvoju primorskega zaledja, ki ga velike turistične agencije prepogosto neupravičeno spregledajo.
Zgodba o zmaju in pehtranu se je začela pred dobrima dvema letoma ob razvoju spominkov s podobo ljubljanskega zmajčka z veduto in raziskovanju kulinaričnih posebnosti mesta. Avtorji zgodbe so že tedaj razmišljali, kako bi bilo mogoče dopolniti nabor ljubljanskih spominkov – še zlasti s prepletom zgodbe o zmajčku in o kulinariki. Tako bi – poleg tradicionalnih ljubljanskih jedi, ki so zajete v knjigi Okusi Ljubljane, in novejše Ljubljanske torte – dobili še eno prepoznavno kulinarično posebnost, ki bi turistom na obisku v naši prestolnici pustila poseben pečat.