Drage bralke, spoštovani bralci!
Za nami je Velika noč, najpomembnejši krščanski praznik, ob katerem kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočne vigilije ni brez velikonočne sveče, ki so tudi sicer nepogrešljive ob takšnih in drugačnih obredih.
Ste vedeli, da so prve sveče izdelovali iz votivov, podobic iz voska, ki so jih verniki izročali Cerkvi kot zahvalo Bogu in svetnikom, zato je bil vosek izjemno cenjen stranski produkt čebelarjenja? Tudi do medu so imeli ljudje popolnoma drugačen odnos, kot ga imamo danes. Veljal je za božji dar, kar dejansko tudi je.
Čebelarstvu v najširšem pomenu besede se v aprilski številki ne posvečamo po naključju. Dvajsetega maja namreč praznujemo svetovni dan čebel, kar je dosegla prav slovenska diplomacija. Poleg tega je čebelarstvo vpisano na nesnovni seznam svetovne kulturne dediščine, kar našo državo nedvomno uvršča med čebelarske velesile. Slovenija je poleg tega prva in trenutno edina država na svetu, ki ima organizirano certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma in podeljevanje certifikatov odličnosti, zaradi česar smo še bolj edinstveni.
»Vse je že odlično zastavljeno, lahko bi šlo za paradnega konja slovenskega turizma!« je prepričana naša sogovornica Dominika Koritnik Trepel, čebelarsko-turistična inštruktorica. Da bi to dosegli, bi morali burnemu dogajanju na čebelarskem terenu dodati samo še ščepec treznega pogleda in tržnega pristopa, pravi.
V zgodovini se je kar nekaj Slovencev vpisalo med evropske čebelarske pionirje. Anton Janša (1734–1773) je postal celo prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli v dunajskem Augartnu, med vrhunske evropske čebelarske strokovnjake pa se uvršča tudi njegov sodobnik Peter Pavel Glavar (1721–1784).
Poznamo različne vrste medu, od cvetličnega, gozdnega, akacijevega, lipovega, kostanjevega, smrekovega, ajdovega, hojevega ter med oljne ogrščice, potem so tu še propolis, matični mleček, čebelji strup ipd. V povezavi z vitamini in zelišči postane med pomembno naravno zdravilo, kozmetični izdelek, v prvi vrsti pa je to – hrana.
Med in drugi čebelji izdelki predstavljajo edinstven klic narave in so sinonim za trajnostni turizem. V naravi iščemo vir moči, zdravje pa si krepimo z naravnimi preparati.
»Turisti zdaj prihajajo k nam z drugačnimi navadami, zlasti milenijci. Poleg avtentičnih srečanj z ljudmi iščejo predvsem doživetja v pristni naravi. Še toliko bolje, če gre za aktivnosti, ki bodo pripomogle k boljšemu zdravju in počutju. Pri zeleni zgodbi v povezavi z naravo obstaja magična beseda, ki jo Turistična zveza že uresničuje. To je zdravilni turizem, ki se mu bomo posvečali tudi v mojem novem mandatu,« je v svojem prvem nagovoru poudaril novi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak. Na tem mestu mu izrekamo dobrodošlico in obilo uspehov v njegovem že drugem mandatu na čelu organizacije!
Polona Frelih
urednica
