»Čebele so vrsta muh, ustvarjene od Boga, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov tako potrebna stvar kakor čebela.« (Anton Janša )
S čebelarjenjem se človek ukvarja že od nekdaj. Sprva je šlo le za nabiranje medu divjih čebel, pozneje pa tudi gojenje čebel. Želja po medu in nato tudi po vosku je človeka prisilila, da je čebele iz divjine prenesel bližje svojemu domu. Prebivalci Gorij so čebelarili tako kot njihovi predniki Kranjci. Panj, narejen iz desk, je dobil ime kranjič. Že davnega leta 1754 je bilo iz Kranjske izvoženo 332 ton medu. V arhivih najdemo podatek, da so Gorjanci že leta 1691 peljali 72 panjev čebel na gozdno pašo na Pokljuko. Osmega novembra 1897 je bilo ustanovljeno čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, s sedežem v Ljubljani. Gorjanski čebelarji so leta 1900 izrazili željo po ustanovitvi podružnice, 6. januarja 1906 pa je bilo v Gorjah ustanovljeno čebelarsko društvo, v katerem je bilo kar 25 članov. Zaradi dobro vpeljane trgovine s čebelami je čebelarstvo v tem času cvetelo. Članstvo v ČD Gorje raslo je in je imelo leta 1922 že 32 članov, kar je veliko v primerjavi z Bledom, ki je imelo tedaj le devet članov. Že takrat so imeli v Gorjah organizirana predavanja s pomembnimi predavatelji. Leta 1926 so gorjanski čebelarji organizirali opazovalno postajo gozdnega medenja na Rudnem polju. Za prevoze čebel na pašo so kupili tudi društveni voz, ki ga še danes lahko vidimo v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Po drugi svetovni vojni je zaradi pomanjkanja sladkorja za zimsko hranjenje čebelarstvo precej zamrlo. V urbarjih blejskega gospostva zasledimo podatke o oddaji voska in medu prebivalcev Gorij.
Zgodovina čebelarstva sega v čas po zadnji ledeni dobi. Prve dokaze o ukvarjanju s čebelami najdemo na jamskih slikah v Pajkovi jami v Valenciji v Španiji, ki prikazujejo dve osebi pri odvzemanju medu čebelam. Človeku je bil med posladek, zato je iznašel različne načine, kako priti do njega, kar predstavlja začetek čebelarstva. Čebelarstvo se je razvijalo skupaj z naprednimi civilizacijami, sprva večinoma v mediteranskem svetu. Tu so ljudje naredili prve panje, ki so bili sprva iz blata ali gline. V naših krajih je čebelarstvu botrovala naselitev Slovanov. Slovanski panji so bili dupla dreves, v katera so se naselile čebele, čebelarji pa so jih naseljevali po gozdu, kar je predstavljalo začetke pašnega reda. Tak način se je obdržal približno do 18. stoletja. S postavitvijo prvi žag in s tem žaganega lesa so pričeli izdelovati majhne lesene panje, imenovane kranjiči. Te so lahko zlagali drugega na drugega, jih nameščali v čebelnjake, lahko pa tudi vozili na pašo. Ti mali panji so bili idealni tudi za pridobivanje čebeljih rojev, ki so jih nato prodajali širom po svetu. Trgovina s čebelami je zelo dobro uspevala do konca prve svetovne vojne, po koncu druge svetovne vojne pa je precej zamrla. Za naš kraj so še posebno zanimivi čebelnjaki, ki so po svoji obliki svojevrstni stavbarski spomeniki še dandanes.
V naših krajih se zavzemamo za vzrejo avtohtone kranjske čebele – kranjske sivke. Kranjska sivka je medonosna čebela, ki je v procesu evolucije nastala na območju današnje Slovenije, Južne Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Bosne. S tem smo kranjsko čebelo opredelili kot podvrsto medonosne čebele. Od ostalih podvrst se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih. Kranjska čebela je z omenjenimi lastnostmi izredno prilagojena razmeram celinskega podnebja, kakršnega imamo v naši širši okolici.
Čebelarsko društvo Gorje se je z nastankom nove občine Bled leta 1997 združilo v skupno čebelarsko društvo BLED-GORJE, v katerem složno delujemo še danes. V zadnjem času se žal zanimanje za čebelarjenje zmanjšuje. Za večjo prepoznavnost čebelarjenja v Gorjah smo odprli tudi čebelarsko pot, ki obiskovalca popelje mimo mnogih čebelnjakov, kjer si lahko obiskovalci ogledajo življenje čebel v naravi. Zelo zanimiv je čebelnjak v Vrtu okusov Mateje Reš, ki ima vlogo učnega čebelnjaka, ki obiskovalcu omogoča podrobni vpogled v življenje v notranjost čebelnjaka. Čebelarjenja ne imenujemo zaman poezija kmetijstva, življenje s čebelami te enostavno zasvoji. Čebelarjenje je opazovanje narave okrog nas z drugačnimi očmi in je lovljenje lepote trenutka narave.
Besedilo: Matevž Šimnic, član turističnega društva Bled-Gorje in Turističnega društva Gorje
