Slovenija je dežela čebelarjev in z razglasitvijo svetovnega dneva čebel čebelarstvo v našo deželo vedno bolj množično privablja turiste, ljubitelje narave in čebel, ki se lahko podajo v pravi Čebelji svet, ki je po dveletnem potovanju po svetu našel dom v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči na Dolenjskem.
Čebelji svet je paviljon oz. kupola, sestavljena iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo satne celice, združene v satovju. Po celotnem paviljonu se lahko obiskovalci sprehodijo in se s pomočjo virtualne resničnosti vživijo v življenje marljivih čebel. Vsaka od satnih celic je namreč zapolnjena z različnimi zanimivimi in poučnimi vsebinami.
Nadenete si očala za virtualno resničnost – in že vas objame brenčanje čebel. Vstopite v panj. S 360-stopinjski tehnologijo si lahko ogledate filme iz čebeljega sveta, prek mobilne aplikacije ‘AR Bee World’ se lahko poučite o pomenu čebel in čebelarstva, svoje doživetje pa ovekovečite na spletnih omrežjih z objavo selfija z virtualno čebelo. Poslušanje enakomernega brenčanja in vonjave propolisa vas bodo pomirile.
Paviljon Čebelji svet je država zasnovala za promocijo čebelarstva, ko je iskala podporo drugih držav za idejo, da čebele dobijo svoj svetovni dan. 20. maj, praznik čebel, pa ni izbran naključno, saj je to mesec bujnega razvoja čebel in narave, na ta dan pa se je rodil tudi Anton Janša, slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele. Njegovi učbeniki se še danes uporabljajo v čebelarskih šolah.
Paviljon Čebelji svet je v preteklih letih prepotoval svet in z njim je potovala tudi tretja medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič, ki je slovensko bogato zgodovino čebelarstva in današnji trud čebelarjev predstavljala v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Turčiji, v Hongkongu in Združenih državah Amerike. Medena kraljica Slovenije je ambasadorska slovenskega čebelarstva, slovenskega medu in čebeljih pridelkov. Njeno poslanstvo je osveščanje ljudi o pomembnosti lokalnih čebeljih pridelkov v prehrani, zdravega načina življenja in lokalne samooskrbe. V domovini in po svetu je tako predstavljala tradicijo slovenskega čebelarjenja, čebelarski turizem in slovensko kulturno dediščino. Zdaj krono nosi četrta medena kraljica Slovenije Valentina Marinič.
Kranjska sivka je avtohtona slovenska čebela, drobcena žival, ki z nesebičnim delom krepi človeka in sladi njegov vsakdanjik. Cenjena je doma in po svetu, saj je njeno delo simbol pridnosti, složnosti in sposobnosti, ter nas predstavlja kot zeleno in gostoljubno deželo. Takšno jo moramo tudi ohraniti.
V Sloveniji čebelarski turizem ponuja inovativno obliko potovanj in nas vabi k odkrivanju čarobnega sveta čebel po poteh bogate in kulturne naravne dediščine. V zibelki čebelarstva, kjer je doma tudi kranjska sivka, ena najbolj priljubljenih vrst čebel, se je mogoče podati po poteh čebelarstva, se srečati z lokalnimi čebelarji po vsej Sloveniji, pokušati med in medene pijače ter ostale čebelje izdelke, si privoščiti medeno masažo ali kopel, si ogledati čebelarski muzej v Radovljici, občudovati naše značilne čebelnjake, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje na svetu, prenočiti v medeni vasi ali se podati v pravi Čebelji svet. Izlete in potovanja pa lahko turisti zaključijo z nakupom čebelarskih spominkov, kot so panjske končnice, lectova srca, med in drugi izdelki iz medu, ki predstavljajo našo izjemno dediščino in so pogosto tudi del protokolarnih daril.
Mateja Šoštarič
